S temi rastlinami popestrimo jesenski vrt

Za čim bolj zanesljiv učinek izberemo že razvite sadike, najbolje takšne, ki imajo nastavke cvetov ali že cvetijo. Rastline, ki bi jih zdaj sejali, praviloma ne bodo dovolj hitro razvite, da bi še isto jesen pokazale vse svoje barve.

Astre (Symphyotrichum) so ena najbolj klasičnih jesenskih trajnic pri nas. Cvetijo v vijoličastih, modrih, rožnatih in belih odtenkih ter so zelo uporabne prav takrat, ko velik del poletnega cvetja že izgublja moč. Sadimo jih na sončno ali rahlo polsenčno lego v rodovitna, dobro odcedna tla. Sadiko postavimo tako globoko, kot je rasla v loncu, zemljo okoli korenin rahlo utrdimo in jo temeljito zalijemo. V prvih tednih po sajenju skrbimo, da se zemlja ne izsuši. Astre potrebujejo precej enakomerno vlago, ne marajo pa zastajanja vode. Višje sorte po potrebi podpremo, saj jih lahko jesenski veter in dež poležeta. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, s čimer rastlina ostane urejena, pri nekaterih sortah pa tako spodbudimo tudi daljše cvetenje.

Barvite astre čudovito popestrijo vrt. FOTO: Photos By R A Kearton/Getty Images

Krizanteme (Chrysanthemum × morifolium) so simbol jesenskega vrta in ena najboljših izbir za september in oktober. Na voljo so v številnih barvah, zato z njimi hitro ustvarimo močan učinek. Sadimo jih na sončno mesto v hranljiva in dobro prepustna tla. Po sajenju jih obilno zalijemo in pazimo, da se zemlja v prvih tednih ne izsuši. Pri nakupu moramo biti pozorni, saj niso vse krizanteme enako odporne proti mrazu. Če želimo trajno zasaditev, izberemo sorte, ki so primerne za prezimovanje na prostem v naših razmerah. Če kupimo rastline z nastavljenimi popki, jih avgusta ne obrezujemo močno, saj bi s tem odstranili del cvetenja v prihodnosti.​

Rudbekije prinašajo sonce v sive jesenske dni. FOTO: Steve Cicero/Getty Images

Rudbekije (Rudbeckia) so izjemno hvaležne trajnice, ki s svojimi rumenimi cvetovi vrtu dodajo izrazit barvni poudarek. V Sloveniji dobro uspevajo in cvetijo še dolgo v jesen. Najraje imajo sončno lego, prenesejo tudi nekaj polsence. Tla naj bodo zmerno rodovitna in dobro odcedna. Po sajenju jih redno zalivamo, dokler se ne ukoreninijo. Pozneje so precej odporne proti suši, vendar bodo v daljših vročinskih obdobjih lepše cvetele, če jih občasno obilneje zalijemo. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, nekaj semenskih glavic pa jeseni pustimo, saj so zanimive tudi po cvetenju in lahko privabljajo ptice.

V skupinah

Hermelike (Hylotelephium) so odlična izbira za sončne in nekoliko bolj suhe dele vrta. Dobro prenašajo vročino in sušo, pozno poleti pa razvijejo gosta socvetja, ki so zanimiva še dolgo v jesen. Sadimo jih na sončno lego v dobro odcedna tla. Preveč mokra zemlja jim ne ustreza, zato jih ne postavljamo na predele, kjer po dežju dolgo zastaja voda. Po sajenju jih nekaj časa redno zalivamo, ko se ukoreninijo, pa potrebujejo precej manj vode. Pri hermelikah pretirano zalivanje ni zaželeno.​ Odcvetelih socvetij jeseni ni treba takoj odstraniti. Posušena stebla so lahko lepa tudi pozimi in vrtu dodajo strukturo.

Jesenski krokusi (Crocus speciosus) so dobra izbira za tiste, ki želijo nekaj barve tudi takrat, ko druge rastline počasi končujejo sezono. Njihove gomolje sadimo poleti, torej tudi avgusta, na sončno ali rahlo polsenčno lego v dobro odcedna tla. Pri globini sajenja se držimo navodil za izbrano vrsto oziroma sorto. Pomembno je, da izberemo res jesensko cvetoče krokuse, saj vse vrste ne cvetijo v istem delu leta. Najlepši učinek dosežemo, če jih sadimo v skupinah. Tako bodo njihovi cvetovi na jesenskem vrtu precej bolj opazni.

Izberimo trajnice, ki nas bodo razveseljevale več let. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images