Če načrtujemo nov sadovnjak ali si želimo na vrtu še eno jablano, hruško ali češnjo, je zdaj pravi čas za sajenje. Večino sadnih dreves lahko sadimo, dokler tla ne zmrznejo. V jesenski zemlji imajo korenine še dovolj časa, da se začnejo vraščati, zato bo drevo pomlad pričakalo dobro pripravljeno na rast. Za jesensko sajenje so primerne predvsem jablane, hruške, slive, češnje in višnje. Z breskvami, marelicami in kakiji je v hladnejših predelih Slovenije bolje počakati do pomladi, saj so občutljivejši za zimski mraz. Sadike kupujemo v drevesnicah, kjer se lahko tudi posvetujemo s strokovnjakom. Pri izbiri namreč ne glejmo samo na sorto in okus plodov, temveč tudi na podlago, na katero je drevo cepljeno. Ta določa njegovo končno velikost: drevesa na šibkih podlagah ostanejo manjša, vendar praviloma potrebujejo trajno oporo. Pozanimajmo se tudi o opraševanju.
Kol za oporo namestimo, preden posadimo sadiko, da ne bi kasneje poškodovali korenin.
Jablane, hruške in nekatere češnje za dober pridelek potrebujejo drugo, združljivo sorto iste sadne vrste, ki cveti sočasno. Zato je pri načrtovanju sadovnjaka pomembno, da primerne opraševalne sorte posadimo v bližino; pri nekaterih drugih vrstah, denimo breskvah in marelicah, pa so številne sorte samooplodne. Ko izberemo primerno sorto, preverimo še stanje sadike: deblo in poganjki naj bodo nepoškodovani, pri sadiki z golimi koreninami pa poglejmo, ali so te dobro razvite in vlažne. Če je ne moremo posaditi takoj, korenine zaščitimo pred izsušitvijo.
Najprej prostor, potem lopata
Sadnemu drevesu namenimo sončno, zračno in dovolj prostorno mesto. Najbolje bo uspevalo v globokih, rodovitnih in odcednih tleh. Izogibamo se kotanjam, kjer se zadržuje hladen zrak, in mestom, kjer zastaja voda. Upoštevamo tudi končno velikost krošnje ter razdaljo do drugih dreves in stavb. Pred sajenjem odstranimo trajne plevele in zrahljamo tla. Izkopljemo dovolj široko jamo, da lahko v njej lepo razporedimo korenine, vanjo pa najprej zabijemo oporni kol. Poškodovane korenine odstranimo, zdrave pa pri sadikah z golimi koreninami pred sajenjem po potrebi za nekaj ur namočimo v vodo.
Za jesensko sajenje so primerne predvsem jablane, hruške, slive, češnje in višnje.

Pomlad in prvo cvetenje bodo pričakale dobro pripravljene. FOTO: Bruno Brunelli/Getty Images
Sadiko posadimo na enako globino, kot je rasla v drevesnici; pri sadiki z golimi koreninami nam je v pomoč sled zemlje na deblu, pri tisti iz posode pa pazimo, da je površina koreninske grude poravnana s tlemi. Cepljeno mesto mora v obeh primerih ostati nad zemljo, praviloma vsaj 10 centimetrov. Sadiko zasujemo z rodovitno zemljo, ki ji lahko dodamo nekaj zrelega komposta, vendar gnojil nikoli ne nasujemo neposredno h koreninam. Pri sadiki iz posode koreninske grude ne zasujemo dodatno, saj bi s tem drevo posadili pregloboko. Zemljo rahlo potlačimo, drevo izdatno zalijemo in privežemo h kolu. Mlado drevo moramo obvarovati pred divjadjo, če je seveda sadovnjak na izpostavljenem kraju in nima zaščitne ograje. Zajci in srne lahko obgrizejo lubje, zato deblo zaščitimo z mrežastim ščitnikom. Kjer se pojavlja voluhar, je smiselna žična košara, ki korenine varuje pred njegovimi zobmi. Okoli posajenega drevesa lahko nasujemo organsko zastirko, ki ohranja vlago in blaži temperaturna nihanja, vendar naj se ne dotika debla.
Večina sadnih dreves ne potrebuje posebnega zavijanja pred mrazom. Občutljivejše vrste in sadike na izpostavljenih legah lahko zaščitimo z zračno kopreno. Če je zima suha in tla niso zmrznjena, drevo občasno zalijemo. Preverimo tudi, ali veter ni zrahljal opore ali premaknil zaščite. Z oblikovalno rezjo počakamo do pozne zime oziroma zgodnje pomladi. Tako bo mlado drevo pripravljeno na prvo rastno sezono.

Mlado drevo privežemo ob oporo. FOTO: Westend61/ Getty Images

Izkopljemo sadilno jamo primerne velikosti in globine. FOTO: Boris Sv/Getty Images