Samčki so manjši od samičk, dvorijo pa jim z visokimi toni

Grška kornjača (Testudo hermani) se ponaša z zaobljenim kupolastim oklepom, ki je obarvan rumeno, olivno ali rjavo z nepravilnimi temnimi oznakami. Ta barvna kombinacija ji omogoča, da se učinkovito zlije z okoljem. Oklep je sestavljen iz keratina, iste snovi, ki tvori tudi človeške nohte.

Njene sprednje noge so močno luskaste, kar ji pomaga pri kopanju in premikanju po različnih terenih, na repu ima roževinasto lusko, zgornja čeljust je rahlo ukrivljena, tako laže grize rastlinsko hrano. Večinoma je rastlinojedka. Njena prehrana vključuje sadje, zelišča, jagode, cvetove in liste, občasno pa zaužije nevretenčarje, denimo polže, tudi mrhovino je. Ta raznolika prehrana ji omogoča prilagodljivost v različnih okoljih.

Samičke v naravi izležejo od tri do pet jajc. FOTO: Slowmotiongli/Getty Images

Samci in samice se razlikujejo po velikosti in obliki repa. Samci so običajno manjši in imajo daljše repe. Te želve so dolge med 15 in 20 centimetri, težke pa med 2 in 2,5 kilograma: spadajo med manjše vrste ki živijo v južni Evropi.

Domovina grške kornjače je južna Evropa. Najdemo jo v državah, kot so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Črna gora, Romunija, Srbija, Španija in Turčija. Poleg tega obstaja uvedena populacija na Cipru. Naravno okolje grške kornjače obsega vedno zelene mediteranske hrastove gozdove, travnike in sušna območja. Pogosto jo najdemo tudi na robovih kmetijskih površin in ob železniških koridorjih, kjer lahko najde zavetje in hrano.

Znana je po kopanju plitvih rovov, ki ji dajejo zavetje pred plenilci in ekstremnimi vremenskimi razmerami. Ti rovi niso koristni le za želvo, temveč tudi za živali druge vrste, ki ne morejo same kopati rovov in se naselijo v njenih.

Zimo prespi in postane ponovno aktivna konec februarja. Ko je samica pripravljena na parjenje, oddaja poseben vonj. Partnerja izbere na podlagi videza, samci pa skušajo samico privabiti tudi z glasom – s čim bolj visokimi toni. Če sprejme njegov klic, se samec povzpne na samico in se parita. Samica na leto večkrat izleže od tri do pet jajc.

Najdaljša življenjska doba te vrste v divjini ali ujetništvu trenutno ni znana. Druge vrste iz istega rodu so v divjini živele več kot 120 let.

Samec je manjši kot samica. FOTO: Globalp/Getty Images