Samčki teh opic dolgo ostanejo pri mamah

Z bonobi (Pan paniscus) si človek deli kar 98,7 odstotka DNK in so genetsko naši najbližji živeči sorodniki. Od skupnega prednika z ljudmi so se ločili pred približno 6–7 milijoni let. Živijo v matriarhalnih skupnostih. Samice oblikujejo močne medsebojne vezi in pogosto prevzamejo vodilno vlogo v skupini. To zmanjšuje stopnjo nasilja in tekmovalnosti med samci. So izjemno inteligentni. Uporabljajo orodja, prepoznajo lastno podobo v ogledalu (kar je znak samozavedanja) in razumejo osnovne simbole ter znakovni jezik. Slavna bonobinja Kanzi je pokazala sposobnost razumevanja več sto simbolov in osnovnih angleških stavkov.

Samci ostanejo blizu svojim materam vse življenje. Dolgo obdobje odraščanja omogoča intenzivno učenje socialnih pravil in vedenjskih vzorcev. Matere podprejo sinove v konfliktih, zlasti z drugimi samci. Samci vzpostavijo močne vezi z drugimi samicami v skupini. Samice se selijo iz svoje rojstne skupine med 6. in 10. letom starosti. Selitev v novo skupino ni pretežka, saj so gostoljubni do prišlekov. V novi skupini bo priseljena samica vzpostavila močne socialne vezi tako s samicami kot s samci. Najdemo jih le v Demokratični republiki Kongo, živijo v tropskih gozdovih južno od reke Kongo. Prav ta reka je pred približno 1–2 milijonov let ločila populacijo skupnega prednika bonobov in šimpanzov. Pretežno so sadjejedi, vendar jedo tudi liste, semena in občasno manjše živali. Njihova prehrana je bolj rastlinska kot pri šimpanzih. Mednarodna zveza za varstvo narave jih uvršča med ogrožene vrste. Ocenjujejo, da jih v naravi živi med 10.000 in 50.000. Največje grožnje so krčenje gozdov, nezakonit lov in politična nestabilnost v regiji.

Bonobi si znajo ustvariti prijetno, ljubečo skupnost. FOTO: Jeff Mccurry/Getty Images

Najdemo jih le ob reki Kongo. FOTO: Jeff Mccurry/Getty Images