September je idealen za jagode, tako si zagotovite zgodnejši in bogatejši pridelek (FOTO)

Jesensko sajenje jagod se praviloma dobro obnese, saj so tla še topla, zrak pa hladnejši, zato sadike energijo usmerjajo predvsem v razvoj korenin. Če jih posadimo dovolj zgodaj, bodo do pomladi dobro ukoreninjene in bodo ob začetku rastne sezone hitro nadaljevale razvoj. Tako lahko pričakujemo zgodnejši in praviloma večji pridelek kot pri spomladi posajenih rastlinah. Najprimernejši čas za sajenje je konec avgusta in september, v toplejših legah še začetek oktobra. Pomembno je, da imajo sadike pred trajnejšim mrazom od štiri do šest tednov časa za ukoreninjenje. Zelo pozna saditev je manj zanesljiva, predvsem na hladnih in izpostavljenih legah.

Preden se lotimo priprave tal, velja besedo ali dve nameniti še sortam. Enkrat rodne dajo večino pridelka v krajšem obdobju, zato so primerne, če želimo naenkrat več jagod za svežo porabo, zamrzovanje ali predelavo. Večkrat rodne rodijo v več valovih, vendar je posamezni pridelek običajno manj skoncentriran, rastline pa potrebujejo več vode, hranil in nege. Izbira je zato odvisna predvsem od tega, kako dolgo v sezoni želimo imeti pridelek.

V domačem jagodnjaku je najboljša zastirka iz slame. FOTO: Patrikstedrak/Getty Images

Med enkrat rodnimi so pri nas uveljavljene Clery, Alba in Joly, med večkrat rodnimi pa Albion, Capri, Irma in Mara des Bois. Slednja je posebno zanimiva zaradi izrazite arome, podobne gozdnim jagodam.

Sonce in zastirka

Jagode najbolje uspevajo na sončni in zračni legi, kjer imajo vsaj šest ur neposrednega sonca. Tla naj bodo humozna, rahla in predvsem dobro odcedna. Zastajanje vode jim škoduje, zato je na težkih tleh smiselna dvignjena greda. Pred sajenjem zemljo prerahljamo, odstranimo trajne plevele in dodamo zrel kompost.

Sadimo jih še ves september, v topli jeseni še celo oktobra. FOTO: Elena Lavrinovich/Getty Images

Jagod ne sadimo neposredno za krompirjem, paradižnikom, papriko ali jajčevci, saj imajo z njimi nekatere skupne talne bolezni. Lahko pa jih vključimo v mešane posevke. Dobro se ujemajo predvsem s česnom in drobnjakom, njihov značilni vonj lahko odvrne nekatere škodljivce. Raziskave so pokazale na primer manjšo pojavnost navadne pršice pri jagodah, ki rastejo ob česnu in drobnjaku. Pri sajenju pazimo, da lukovke razporedimo tako, da jagod ne zasenčijo in jim ne odvzemajo preveč prostora.

V mešanih posevkih se družijo z drobnjakom in česnom. FOTO: Fotolinchen/Getty Images

Sadiko posadimo tako, da je srček oziroma rastni vršiček tik nad površino zemlje. Če ga zasujemo, lahko rastlina propade, previsoko posajena pa se hitreje izsuši. Po sajenju jo dobro zalijemo. Med rastlinami pustimo približno 25–30 centimetrov, med vrstami pa 50–60 centimetrov prostora. Jagode obložimo z zastirko, ki zmanjšuje rast plevelov, zadržuje vlago in preprečuje, da bi se plodovi umazali z zemljo. Za domači vrt je zelo primerna slama, ki jo razporedimo okoli rastlin, ne čez srček. Črna folija učinkovito preprečuje plevel in ohranja vlago, plodovi ostanejo čisti, njena slabost je, da se lahko poleti močno segreje in manj ugodno vpliva na življenje v tleh, zato je za manjši vrt organska zastirka pogosto boljša izbira.

Dobro ukoreninjene jagode zimo praviloma preživijo brez posebne zaščite. Na zelo hladnih ali vetrovnih legah jih lahko, ko nastopi zimski mraz, rahlo pokrijemo s slamo. Ta jih varuje pred močnim mrazom in temperaturnimi nihanji, spomladi, ko se začnejo prebujati, pa jo odstranimo. To se zgodi precej zgodaj: zacvetijo lahko že aprila, prve plodove pa obiramo maja.