Šivanje za začetnike, ene najbolj osnovnih in uporabnih veščin se lahko naučimo skoraj vsi

Za začetek potrebujemo le osnovni pribor. Najpomembnejši so igla, sukanec in škarje. Izberemo iglo, ki ustreza debelini blaga – tanjše blago zahteva tanjšo iglo, debelejše pa močnejšo. Sukanec naj bo kakovosten in po možnosti barvno usklajen z blagom. Poleg tega si lahko pomagamo še z bucikami, s katerimi blago pritrdimo, da se med šivanjem ne premika. Naprstnik ni nujen, je pa koristen pri šivanju debelejših materialov ali daljšem delu, saj zaščiti prst, s katerim potiskamo iglo. Preden začnemo šivati, pripravimo sukanec. Odrežemo kos, dolg približno od komolca do dlani, ga napeljemo skozi iglo in na koncu zavežemo vozel. Nato iglo zabodemo skozi blago od spodaj navzgor, da vozel ostane skrit na notranji strani. Pomembno je, da delamo mirno in natančno, saj se tako izognemo vozlom in neenakomernim šivom. Če se sukanec med delom začne vozlati, ga raje zamenjamo, kot da nadaljujemo z zapletenim.

Osnovno gibanje pri šivanju je preprosto: iglo vodimo skozi blago gor in dol. Pri tem pazimo, da so vbodi enakomerni in da sukanec zategujemo ravno toliko, da šiv drži, ne pa toliko, da bi se blago začelo gubati. Priporočljivo je, da prve poskuse naredimo na kosu odpadnega blaga, kjer lahko brez skrbi vadimo in izboljšujemo natančnost.

Vsak bi moral znati zašiti gumb. FOTO: Isabel Pavia/Getty Images

Dve vrsti

Najosnovnejši šiv, ki se ga naučimo, je ravni vbod: iglo vodimo enakomerno gor in dol skozi blago, pri čemer med vbodi pustimo majhne razmake. Na zgornji strani blaga je šiv videti kot črtkana linija. Ta šiv je hiter, enostaven in zelo uporaben za osnovna popravila, kot so zapiranje manjših razpok ali začasno spajanje dveh kosov blaga. Dolžina vbodov lahko vpliva na videz in trdnost, saj krajši vbodi pomenijo bolj natančen šiv, daljši pa hitrejše delo. Ko želimo močnejši in trajnejši šiv, uporabimo nazaj vbod. Ta tehnika je nekoliko zahtevnejša, a tudi bistveno bolj trdna. Začnemo tako, da iglo potegnemo skozi blago, nato pa se z njo vrnemo nazaj v prejšnjo luknjo. Nato ponovno pridemo ven malo naprej in spet naredimo korak nazaj. Tako ustvarimo neprekinjeno linijo, ki je zelo podobna šivu, narejenemu s šivalnim strojem. Na zgornji strani deluje kot ravna, polna črta, kar daje izdelku bolj urejen in profesionalen videz.

Šivati se lahko naučijo že šolarji. FOTO: Natalia Lebedinskaia/Getty Images

Razlika med šivoma je predvsem v trdnosti in videzu. Ravni vbod je hitrejši in primeren za preprosta opravila, nazaj vbod pa je počasnejši, vendar veliko bolj zanesljiv. Prav zato se pogosto uporablja pri šivanju oblačil ali na mestih, kjer je večja obremenitev, na primer pri šivih ob robovih ali na delih, ki se pogosto raztegujejo.

Ko pridemo do konca, na notranji strani blaga naredimo majhen vozel, da se šiv ne razrahlja. Če želimo bolj urejen zaključek, lahko naredimo več manjših vozlov ali pa sukanec nekajkrat speljemo nazaj skozi zadnje vbode. Tako zagotovimo, da bo šiv obstojen tudi pri pranju ali nošenju.

Z redno vajo postanejo gibi bolj naravni, šivi pa bolj enakomerni. Ko osvojimo osnove, lahko začnemo raziskovati tudi druge vrste šivov in tehnike.