Slabi časi za brstični ohrovt

Bo brstični ohrovt zaradi vse bolj vročih in suhih poletij postal redkejši tudi na prazničnih mizah? V Veliki Britaniji so letošnje rekordno visoke temperature ustvarile odlične razmere za bolhače, drobne hrošče, ki objedajo te rastline iz družine kapusnic. Ekološki kmetje pravijo, da so škodljivci letos njihove nasade napadali kar 12 tednov zapovrstjo, običajno pa pri njih tovrstne težave trajajo le tri ali štiri tedne.

Bolhači so manjši od pikapolonice, veliki komaj nekaj milimetrov, na listih pa puščajo značilne drobne luknjice. Na tamkajšnjih kmetijah so marsikje objedli in pojedli tudi do 70 odstotkov listne površine. To je krepko zavrlo rast. Brstični ohrovt bo ponekod sicer obstal, vendar bodo glavice veliko manjše. Težave imajo tudi številni konvencionalni pridelovalci, saj je uporaba nekaterih insekticidov omejena zaradi čebel.

Razmere pa niso pestre samo za britanske kmete. Tudi slovenski pridelovalci kapusnic dobro poznajo bolhače. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije namreč opozarja, da so reden škodljivec na kapusnicah, največ škode pa naredijo prav na mladih rastlinah. Pri močnem napadu lahko objedo skorajda ves list. V ekološki pridelavi se škoda med drugim omejuje z vzdrževanjem vlažne zastirke ter pastmi oziroma rastlinami, ki škodljivce privabijo nase.

Vročine nima rad

Tudi vreme v Sloveniji je letos ustvarjalo izjemno zahtevne razmere za pridelavo zelenjave. Po podatkih Arsa je bilo meteorološko poletje 2026 rekordno vroče in zelo suho. Povprečna temperatura je bila 2,8 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020, s čimer je poletje preseglo tudi dosedanja rekorda iz let 2003 in 2024. Avgust je bil celo najtoplejši mesec v Sloveniji od začetka primerljivih meritev leta 1950, padavin pa je bilo le 72 odstotkov običajne količine.

Posledice so občutili seveda tudi kmetje. Ministrstvo za kmetijstvo je konec julija sporočilo, da je suša prizadela vso državo, najhuje pa Pomurje, Podravje, Primorsko ter Dolenjsko s Spodnjim Posavjem. Pri posameznih kulturah je bila škoda ocenjena tudi do 90 odstotkov, med najbolj prizadetimi pa so bile ravno zelenjadnice.

Slovenija še naprej ostaja pomembna pridelovalka kapusnic – predvsem zaradi belega zelja. Leta 2025 smo ga po podatkih statistikov pridelali 14.042 ton, kar je predstavljalo 17 odstotkov vse slovenske pridelane zelenjave. Skupno smo pridelali nekaj več kot 80.000 ton zelenjadnic. Za pridelovalce, tudi tiste manjše, bodo zato vse pogostejša vročina, suša in škodljivci pomemben izziv, še posebno pri kulturah, ki potrebujejo dovolj vode in zdravo listno maso.

Brstični ohrovt pri nas morda ni tako priljubljen kot na Otoku. Pravzaprav gre za eno bolj zapostavljenih kapusnic na slovenskih vrtovih. Toda med kmetijskimi svetovalci velja ocena, da ta zimska zelenjava počasi spet pridobiva veljavo. Posebno ker ima za vrtičkarje več pomembnih prednosti: dobro prenaša mraz, lahko ostane na vrtu pozno v jesen in tudi čez zimo, pobiranje lahko poteka postopoma. Kmetijski svetovalci ga uvrščajo celo med tiste kapusnice, ki jih je razmeroma preprosto pridelovati.

Ker potrebuje precej prostora in ima dolgo rastno dobo, približno 150 do 240 dni, najbolje uspeva pri zmernih temperaturah. Segrevanje ozračja brstičnemu ohrovtu ne gre v prid. Še več: na manjših vrtovih ga to postavlja v precej slabši položaj od solate, paradižnika, bučk ali fižola, kjer lahko vrtičkar na isti površini hitreje pride do pridelka.