Statistika evropskega voznega parka nastaja z zamikom, zbranih podatkov je namreč veliko. Tako imamo zdaj na voljo številke za leto 2024. Po podatkih, ki jih je kot vsako leto zbrala panožna zveza evropske avtomobilske industrije Acea, sta bila 2024. na cestah Evrope (EU, Velika Britanija in Efta) 302 milijona avtomobilov, za odtenek več kot leto prej. Število se stalno po malem povečuje, podobno velja za druga vozila: tako je predlani število kombijev doseglo skoraj 38 milijonov, tovornjakov je bilo 7 milijonov in avtobusov 852 tisoč. Če se osredotočimo na avtomobile, je Slovenija leta 2024 dosegla znamko 1,266 milijona registriranih avtomobilov, kar je bilo 1,7 odstotka več kot leto prej. Podobna je bila rast v Evropi. V Sloveniji smo imeli predlani 596 avtomobilov na tisoč prebivalcev, s čimer smo bili nad evropskim povprečjem, ki znaša 567 avtomobilov na tisoč prebivalcev. V Evropi je bila v tem pogledu na vrhu Italija, kjer je bilo 700 avtomobilov na tisoč prebivalcev, najmanj jih je bilo v tem merilu v Latviji, 413.
567 avtomobilov
na tisoč prebivalcev je evropsko povprečje, Slovenija ga presega.
Starost avtomobilov v Evropi se postopno rahlo dviga, v EU je bilo leta 2024 povprečje 12,7 leta, v Sloveniji 11,6 leta. FOTO: Leon Vidic
Acea daje še podatek, koliko je skupaj kombijev, tovornjakov in avtobusov – v Evropi je povprečje 86 na tisoč prebivalcev, pri nas pa le 69. Starost avtomobilov v Evropi se postopno rahlo dviga. Tu imajo podatek za Evropsko unijo, kjer je bilo leta 2024 povprečje 12,7 leta. V Sloveniji je bilo nekoliko manjše, 11,6 leta. Najstarejše avtomobile so imeli v Grčiji (17,8 leta), najmlajše v Luksemburgu (8,2 leta). Višanje starosti avtomobilov si morda lahko razlagamo tudi s tem, da so se v zadnjih letih, še posebej po koronski krizi, ti v povprečju opazno podražili, zato ljudje marsikdaj dlje vozijo starejše vozilo in odlagajo nakup novega.
Elektrika na severu
Stalno pišemo o tem, koliko se proda avtomobilov s takšnim ali drugačnim alternativnim pogonom. Medtem ko te številke pri novih vozilih naraščajo (lani je prodaja električnih avtomobilov v Evropi dosegla 17 odstotkov celotne), so v voznem parku njihovi deleži večinoma še vedno majhni. Ja pa le nekaj opaznih izjem. V EU je bilo leta 2024 med registriranimi avtomobili 49 odstotkov bencinskih, 38 odstotkov dizelskih, 5 odstotkov hibridnih, pa le 2,3 odstotka električnih. V Sloveniji je bilo dizelskih več kot bencinskih, razmerje je 49 proti 45 odstotkov, oboji skupaj so predstavljali veliko večino. Hibridnih je bilo na cestah 3 odstotke, električnih 1,3 odstotka.
Najstarejše avtomobile so imeli v Grčiji, najmlajše v Luksemburgu.
Ko smo govorili o izjemah: nekaj je držav, kjer imajo v voznem parku že opazno več električnih, takšna je Danska z 12 odstotki, zunaj EU pa Norveška z 28 odstotki, visoko je tudi Islandija z 12 odstotki. Po drugi strani je bilo še kar nekaj držav z manj kot odstotnim deležem električnih, to so Bolgarija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Italija, Španija, prav na koncu seznama je tudi v tem primeru Grčija. Ti podatki potrjujejo, da se električnost najhitreje uveljavlja v severnejšem (bogatejšem) delu Evrope, drugod počasneje. Po nedavni analizi Zveze potrošnikov Slovenije slovenski potrošniki, ki so sodelovali v raziskavi, z bencinskim avtomobilom prevozijo 13.230 kilometrov na leto, z dizelskim 21.200, z električnim pa 21.500. Evropsko povprečje je po njihovih podatkih 11.050 kilometrov za bencinski pogon, 17.300 za dizelski in 16.500 za električni.
