Smrad bioloških smeti se da ublažiti, preverite, kako

Seveda je najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita pred smradom, muhami in drugimi zoprnijami sprotno odnašanje bioloških odpadkov. Ker pa na to marsikdo pozabi ali preprosto nima časa, lahko ukrepamo tudi drugače.

Glavne nadloge bioloških smeti so tri: smrad, žuželke in tekočine. Da bi preprečili smrad, v koš za odpadke položimo papirnato vrečko, saj ta absorbira vlago in zmanjša neprijetne vonjave. Če je nimate, uporabite časopisni papir ali karton in z njima obložite koš. Na dno vrečke, v katero boste odlagali odpadke, dajte natrgan časopisni papir, karton ali sekance.

Kateri koli od njih bo preprečil neprijetne vonjave in nabiranje tekočine na dnu koša. Neprijeten vonj pomagata omiliti tudi soda bikarbona ter kavna usedlina. Med odpadke, ki zelo smrdijo, sodijo meso in ribe. Če smeti ne nameravate odnesti isti dan, mesne in ribje odpadke raje zamrznite in jih dodajte šele na dan, ko boste praznili koš.

Muham in žuželkam preprečite dostop do bioloških smeti. Koš za biološke odpadke naj bo vedno tesno zaprt. Občasno ga očistite s kisom ali razredčenim belilom, da uničite bakterije. Ob koš postavite posodo z jabolčnim kisom in kančkom sredstva za pranje posode. Muhe se bodo v mešanici utopile.

Če živite v hiši in imate kompostnik, je naloga nekoliko lažja. Gnilobo preprečite tako, da med zelenjavne ostanke zmešate suho listje in vejice. Na kompost ne odlagajte mesa, kosti ali maščobnih ostankov, saj lahko njihov smrad pritegne glodavce. Za vrtove sta primerna odprti kompostnik ali zaprta plastična posoda – ta omogoča hitrejšo razgradnjo. Drugače je v stanovanjih. V trgovinah sta na voljo dva patentirana koša, Vermikomposter (z deževniki) in Bokashi (z bakterijami), ki omogočata ustvarjanje komposta tudi na manjših površinah; oba pa dokaj draga in zahtevata dokupovanje surovin.

Sami si lahko izdelate kompostnik za na balkon. Potrebujete dve do tri plastične posode prostornine od 10 do 20 litrov, temne barve, škarje ali vrtalnik (za luknje za zrak in odtekanje tekočine), deževnike (vrsta Eisenia fetida, prodajajo se kot kompostni črvi) ter mokre časopise, listje in malo zemlje.

Izrežite luknje v pokrovu in spodnjem delu posode za prezračevanje. Dno prekrijte z drobno razrezanim časopisom ali kartonom. Dodajte vlažno zemljo in deževnike. Dodajajte biološke odpadke (olupke zelenjave, kavo, lupine jajc). Pokrijte s krpo ali papirjem, da preprečite dostop muham. Ko se napolni prva posoda, postavite nanjo drugo (z luknjami na dnu) in črvi se bodo selili navzgor. V kompostnik lahko mečete sadje in zelenjavo, jajčne lupine, čajne vrečke in kavno usedlino, ne pa tudi mesa, kosti, mlečnih izdelkov, olja in plesnive hrane. Tekočino iz kompostnika razredčite z vodo (1: 10) in uporabite kot tekoče gnojilo. Po 3 do 6 mesecih dobite temno, smolnato zemljo, ki jo lahko mešate s substratom za rastline.

V hiši ali stanovanju jih še hitreje zavohamo. FOTO: Suzi Media Production/Getty Images

Kompostniki so dobra rešitev, vendar vanje ne smete odlagati mesa in kosti. FOTO: Maerzkind/Getty Images