Sočutni do sebe uspešneje popravljajo napake

Ob napakah, neuspehu, zavrnitvi ali trenutku šibkosti se v številnih ljudeh prebudi neusmiljen notranji kritik. Očitamo si, da nismo dovolj dobri, sposobni ali uspešni. Toda raziskave kažejo, da nas takšno kaznovanje pogosto ne spodbudi k spremembam. Veliko bolj koristno je, če se v težkih trenutkih odzovemo s sočutjem do sebe. Psihologinja Kristin Neff, ena najvidnejših raziskovalk tega področja, sočutje do sebe opisuje kot način, kako ravnamo s seboj ob neuspehu, občutku nezadostnosti ali osebni stiski.

Po njenem modelu ga sestavljajo trije ključni elementi: prijaznost do sebe namesto ostrega obsojanja, zavedanje, da so napake in težave del skupne človeške izkušnje, ter čuječ odnos do neprijetnih čustev. To pomeni, da občutke prepoznamo, ne da bi jim dovolili, da nas popolnoma preplavijo. Pomagamo si lahko s preprostim vprašanjem: kako bi se odzvali, če bi se v podobni stiski znašel naš prijatelj ali družinski član?

Povezano je z boljšim počutjem

Obsežna metaanaliza, ki je zajela 79 vzorcev in več kot 16.000 udeležencev, je pokazala povezavo med sočutjem do sebe in splošnim blagostanjem. Najizrazitejša je bila povezava s psihološkim blagostanjem, kamor sodijo občutek smisla, osebna rast, sprejemanje sebe in sposobnost spoprijemanja z življenjskimi izzivi. Pri tem je pomembno poudariti, da povezava še ne dokazuje vzroka. Mogoče je, da so ljudje, ki se že počutijo bolje, prijaznejši do sebe, prav tako pa lahko sočutnejši odnos do sebe prispeva k boljšemu počutju. Eden najpogostejših strahov je, da bomo brez strogega notranjega glasu postali leni, neodgovorni ali zadovoljni s slabimi rezultati.

Raziskave te bojazni ne potrjujejo. Psihologinji Juliana Breines in Serena Chen sta v štirih poskusih preverjali, kako sočuten odziv na napako vpliva na pripravljenost za spremembe. Udeleženci, ki so se na neuspeh odzvali bolj sočutno, so pokazali več motivacije za izboljšanje svojih šibkosti, več pripravljenosti popraviti storjeno napako in več vztrajnosti po slabem rezultatu. Izkazalo se je, da sprejemanje osebnega neuspeha ne pomeni predaje. Nasprotno. Človeku lahko pomaga, da napako prizna in svojo energijo namesto v samokaznovanje usmeri v spremembo. Sočutje do sebe je lahko posebej koristno za ljudi, ki svojo vrednost povezujejo z brezhibnimi dosežki. Pri njih lahko že manjša napaka sproži močno samokritiko, občutke nevrednosti ali strah pred novim neuspehom.

Pri delu z ljudmi je trening sočutja do sebe izjemno pomemben. FOTO: Morsa Images/Getty Images

V randomizirani raziskavi med študenti je kratek program sočutja do sebe zmanjšal neprilagojeni perfekcionizem ter simptome tesnobe in depresije. Udeleženci so poročali tudi o bolj sočutnem odnosu do sebe in bolj pozitivnem odnosu do svojega telesa. Sočutje do sebe torej ne zmanjšuje želje po uspehu. Pomaga pa preprečiti, da bi vsako razočaranje razumeli kot dokaz, da nam je kot osebi spodletelo. Raziskave so pokazale tudi povezavo med sočutjem do sebe in ravnanji, ki koristijo zdravju. Ljudje, ki se do sebe ne vedejo sovražno, se pogosteje odločajo za počitek, gibanje, upoštevanje zdravstvenih priporočil in pravočasno iskanje pomoči.

To seveda ne pomeni, da nas lahko prijazne misli obvarujejo pred boleznimi. Sočutnejši odnos lahko vpliva na to, kako skrbimo za svoje telo in kako hitro se odzovemo, ko opazimo, da potrebujemo pomoč. Kako postati bolj sočuten do sebe? Prvi korak je lahko zelo majhen. Ko naredimo napako, se za trenutek ustavimo in prisluhnemo besedam, ki jih namenjamo sami sebi. Namesto misli »popolna zguba sem« lahko poskusimo z bolj stvarnim stavkom: »Naredil sem napako in zaradi nje se počutim slabo. Zdaj moram ugotoviti, kaj lahko popravim.« Pomaga lahko tudi vprašanje: »Kaj v tem trenutku res potrebujem?« Morda počitek, pogovor, tolažbo, jasnejšo mejo ali pogum za neprijeten, a nujen korak.