Spužve se znajo znova sestaviti

Rumeno cevasto spužvo (Aplysina fistularis) najdemo na pravljičnih Karibih, tudi na Floridi in v Mehiškem zalivu. Najraje se naseli na skalnatih grebenih. Na pogled je res nekaj posebnega. Sestavljena je iz ene ali več cevastih rumenih struktur in pritrjena na tla. Cevi so visoke od 30 do 50 centimetrov – odvisno od tega, kako čista je voda. V bolj čisti zrastejo manj. Ker nima silikatne skeletne strukture, je mehka in so jo nekoč uporabljali za kopalno gobo.

Hrani se tako, da filtrira vodo skozi telesno steno. Na tak način polovi delce hrane. Odpadne snovi izloča v notranjo posodo ali cev. Odpadna voda izstopi iz spužve skozi veliko odprtino na vrhu (imenovano oskulum). Med tem postopkom iz vode pridobivajo tudi kisik.

Hranijo se tako, da filtrirajo vodo. FOTO: Damocean/Getty Images

Podobno kot nekatere vrste rož iz dela spužve, ki ga, na primer, izpulijo plenilci, zraste nova, ko se odtrgani del pritrdi na greben. Poleg tega nespolnega razmnoževanja se razmnožujejo tudi spolno. Glavni plenilec rumenih cevastih spužev je jastrebova želva, jedo jih tudi nekatere ribe. Plenilce odvračajo tako, da proizvajajo kemikalije, ki jim dajejo neprijeten okus, te tudi preprečujejo drugim bitjem, kot so alge, da bi se pritrdile na njihove cevke.

Spužve skupaj sestavljajo eno najstarejših in najbolj primitivnih skupin živali na Zemlji. Obstajajo že vsaj 500 milijonov let. Njihove celice niso specializirane. Vsaka posamezna celica spužve se lahko preoblikuje, da opravi delo katere koli druge celice v telesu. Zato spužve nimajo tkiv kot druge vrste živali. Znanstveniki so delali poskuse z uničevanjem spužve v mešalniku. Uničene celice so priplavale nazaj k drugim in kmalu se je spužva znova sestavila v običajno obliko.