Ste opazili tudi vi? Slovenci na enem področju množično posegamo po »eksotiki«

Slovenska kuhinja je dolgo temeljila na preprostosti. Sol, poper, česen, lovor in paprika so bile ter so v marsikateri kuhinji še vedno začimbe, brez katerih si domačih jedi skoraj ne znamo predstavljati. A če danes odpremo našo kuhinjsko omarico, nas pogosto pričaka precej širši svet. Kurkuma, ingver, curry, dimljena paprika, čili paste, azijske mešanice in celo fermentirane paste niso več redkost. Začimbe so postale način, kako Slovenci potujemo – tudi kar doma, za štedilnikom.

A tega nihče ne meri neposredno. Ni uradne statistike, ki bi natančno zapisovale porabo posameznih začimb v gospodinjstvih. Statistični urad RS in Eurostat začimbe uvrščata v širše prehranske kategorije, zato nimamo natančnih podatkov o tem, koliko kurkume ali koriandra porabimo. A slika se lepo pokaže pri uvozu. Podatki kažejo, da Slovenci v zadnjih letih največ uvažamo začimbe iz skupine, ki vključuje ingver, žafran, kurkumo, timijan, curry in druge mešanice. Celoten uvoz te skupine je bil leta 2023 vreden skoraj 6,5 milijona ameriških dolarjev (5,5 milijona evrov). Glavni dobavitelji so evropske države – Nemčija, Nizozemska, Italija in Avstrija –, a pomemben del začimb prihaja tudi iz Indije in drugih azijskih držav. To pomeni, da začimb ne kupujemo več le iz bližnje okolice, marveč z vsega sveta.

Slovenci pri začimbah odkrivamo nove in pekoče svetove, a še vedno ostajamo zmerni. FOTO: Nungning20/Getty Images

Razlogov za to je več. Prvi so gotovo potovanja. Slovenci danes potujemo več kot kdaj prej in se srečujemo z različnimi kuhinjami, okusi in načini priprave hrane. Potovanja pogosto ne prinesejo le spominkov, pač pa tudi recepte in željo, da si tuje kraje pričaramo doma. Drugi razlog so družbena omrežja, sploh spletni kuharski kanali so polni barvitih jedi, hitrih receptov in eksotičnih kombinacij, ki kar vabijo k preizkušanju. Tretji razlog pa je vse večja skrb za zdravje. Pojem zdrave prehrane je močno vplival na priljubljenost nekaterih začimb. Kurkuma, ingver, česen in cimet se pogosto omenjajo kot naravni zavezniki imunskega sistema, prebave in splošnega dobrega počutja. Res pa je tudi, da znanstvene raziskave opozarjajo, da začimbe niso čudežno zdravilo.

Sol, poper, česen, lovor, rožmarin in paprika so še vedno začimbe, brez katerih si domačih jedi skoraj ne znamo predstavljati. FOTO: Sonja Ravbar

Marsikdo bi rekel, da gre tudi pri začimbah le za modno muho. A tržni podatki kažejo drugače. Povpraševanje po začimbah stalno raste, ne le v Sloveniji, po vsej Evropi. Svetovna trgovina z začimbami se je v zadnjih dveh desetletjih več kot potrojila, kar kaže tudi na strukturno spremembo prehranskih navad. Za Slovence to pomeni, da se naš okus razvija. Ostajamo zmerni, ne maramo pretirane pekočnosti, a smo odprti. Tradicije ne zavračamo, jo pa dopolnjujemo ter ostajamo še vedno narod klasičnih okusov, hkrati pa vedno bolj radovedno pogledujemo čez meje. Začimbe so postale že zdavnaj več kot le dodatek jedem. So zgodba o tem, kako živimo, kam potujemo in kako svet prinašamo na krožnik. Z nekaj ščepci kurkume, curryja ali čilija danes lahko potujemo neprimerno dlje, kot pa smo nekoč (kot so nekoč naši lonci dopuščali). In to je morda najlepši dokaz, da se slovenska kuhinja tiho, a vztrajno odpira svetu.