Stene bi radi prebarvali? Te napake lahko povzročijo luščenje in mehurje

Nov nanos barve je eden najhitrejših načinov za osvežitev prostora, vendar pa samo barvanje ne bo vedno dovolj. Če barvo nanašamo čez stare premaze brez ustrezne priprave, se lahko pojavijo luščenje, razpoke in mehurji.

Univerzalnega največjega števila nanosov, ki jih zid še prenese, ni. Bolj pomembno je, v kakšnem stanju je podlaga in kako dobro se obstoječi premaz drži površine. Težave nastanejo predvsem, kadar je zid vlažen, poškodovan, umazan ali prašnat oziroma kredast. Razpoke in luščenje lahko povzročijo tudi predebeli ali neenakomerni nanosi ter nezdružljive vrste barv. Med pogostimi vzroki so tudi slaba priprava površine, nepravilno nanašanje in vlaga. Slednjo lahko povzročijo kondenzacija med kuhanjem ali prhanjem, puščanje cevi, zamakanje ali previsoka zračna vlaga. Strokovnjaki opozarjajo, da se mehurji pogosto pojavijo, kadar barvo nanašamo na vlažno, umazano ali prevročo površino. Če vzroka vlage ne bomo odpravili, se bo težava po novem barvanju skorajda gotovo ponovila.

Pleskanje je eden najhitrejših načinov za osvežitev prostora. FOTO: The Good Brigade/Getty Images

V nekaterih primerih pa zgolj samo prebarvanje ne bo dovolj. To je takrat, ko se pojavijo: luščenje, razpoke ali mehurji; bel, kredast prah, ki ostane že ob dotiku na roki; trdovratni madeži in poškodbe; močno zbledela barva; plesen ali temni madeži v kotih in vlažnih prostorih. V teh primerih bo nov nanos težavo le začasno prekril. Zato bo treba najprej odstraniti vzrok, še posebno če gre za vlago.

Dobro prezračiti

Odpadajočo barvo odstranimo z lopatico ali strgalom, površino pobrusimo, razpoke in luknje zapolnimo z izravnalno maso ter jo znova zbrusimo. Zatem odstranimo prah in maščobo. Šele ko je podlaga čista, suha, čvrsta in gladka, uporabimo ustrezen temeljni premaz oziroma impregnacijo. Pri kredastih in prašnih površinah bo temeljni premaz podlago utrdil in izboljšal oprijem zaključne barve.

Če se pod novim nanosom skriva vlaga ali plesen, potem dodatna plast barve ne bo rešila težave. FOTO: Catherine Falls Commercial/Getty Images

Kako pogosto bi se morali lotiti saniranja odpadajoče barve in poznejšega beljenja, je odvisno od uporabe prostora, vlage, sončne svetlobe in kakovosti prejšnjega premaza. Okvirno pa naj bi kuhinje in kopalnice barvali (belili) na od tri do štiri leta, hodniki na dve do tri, dnevne sobe in spalnice pa na od pet do sedem let. Toda še pomembnejše od koledarja je dejansko stanje našega zidu. Luščenje barve je predvsem estetski in gradbeni problem, veliko večjo skrb predstavljata vlaga in plesen. Dokazano je, da so vlažni in plesnivi prostori povezani z draženjem dihal, alergijskimi reakcijami in poslabšanjem astme.

Pa še to: pri barvanju je pomembno tudi dobro prezračevanje. Nekatere barve in laki sproščajo hlapne organske spojine, ki lahko povzročijo draženje oči, nosu in grla, glavobol, slabost ali omotico. Zato priporočajo predvsem zadosten dotok svežega zraka med barvanjem.