Skoraj vsako gospodinjstvo ima vsaj eno ponev z neoprijemljivim premazom. Na njej pečemo jajca brez olja, palačinke se ne primejo ... Veselo kuhamo, ne da bi veliko razmišljali, kaj se skriva pod gladkim črnim slojem. Toda prav te ponve so v zadnjih letih postale predmet glasnih razprav, raziskav in opozoril zaradi tako imenovanih večnih kemikalij oziroma PFAS.
V javnosti se pogosto mešajo izrazi PFOA, PFAS in teflon, kar povzroča zmedo, saj mnogi ne vedo, ali je njihova ponev nevarna ali ne. PFAS je ime za veliko skupino sintetičnih kemikalij, PFOA pa je ena izmed njih. Dolga leta so jo uporabljali pri proizvodnji neoprijemljivih premazov. Teflon je po drugi strani trgovsko ime za PTFE, material, s katerim so prevlečene številne ponve.
Težava je nastala, ko so raziskave pokazale, da je PFOA pravzaprav zelo obstojna kemikalija, ki se v naravi le stežka razgradi in se lahko povezuje z resnimi zdravstvenimi tveganji. Raziskovalci so preučevali tudi možno povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo PFOA in večjim tveganjem za nekatere vrste raka, zlasti ledvic in mod. Prav zato so ameriški in evropski regulatorji pred četrt stoletja pritisnili na industrijo, veliki proizvajalci pa so začeli PFOA postopno opuščati. To se je zgodilo nekje med letoma 2006 in 2015.
Globoke praske, luščenje in vidne poškodbe so jasen znak, da je čas za zamenjavo.
Vprašljivo in nevarno
Vse odtlej sodobne neoprijemljive ponve večinoma ne vsebujejo več PFOA. To pa ne pomeni, da je zgodba konča uporabljamo.
Če se želimo izogniti morebitnim težavam, je bolje poseči po keramičnih ponvah, tistih iz nerjavečega jekla in litega železa. FOTO: Adam Smigielski/Getty Images
Regulatorni organi, med njimi ameriški FDA in evropska EFSA, štejejo PTFE pri običajnih temperaturah kuhanja za varnega. Zaplete se pri pregrevanju. Pri zelo visokih temperaturah, zlasti nad 260 stopinj Celzija, se lahko premaz začne razgrajevati in sproščati škodljive pare. Zato opozarjajo: prazne ponve nikoli ne segrevajmo na najmočnejšem ognju. Prav tako ne uporabljajmo kovinskega pribora, ki lahko poškoduje površino. Globoke praske, luščenje in vidne poškodbe so jasen znak, da je čas za zamenjavo. Taka ponev lahko postane vprašljiva z vidika varnosti.
V zadnjih mesecih se je razprava še zaostrila, in sicer zaradi sporov v industriji posode. Nekateri veliki proizvajalci so tožili znamke, ki svoje izdelke oglašujejo kot netoksične in brez PFAS, saj trdijo, da takšen marketing po nepotrebnem straši kupce. Proizvajalci keramične posode in posode brez vsebnosti PFAS odgovarjajo, da imajo kupci pravico vedeti, kaj je v njihovih ponvah in kako se materiali obnašajo pri visokih temperaturah.
Starost posode ni edino merilo, pomembnejše je stanje premaza.
Znanstvena razprava o resničnem tveganju sodobnih premazov PTFE pri vsakodnevnem kuhanju še ni povsem zaključena. Del strokovnjakov meni, da je tveganje ob pravilni uporabi majhno. Drugi opozarjajo, da še vedno nimamo dovolj dolgoročnih raziskav o izpostavljenosti PFAS-kemikalijam.
Kdor se torej želi takim premazom izogniti, naj poseže po keramičnih ponvah, nerjavečem jeklu, litem železu ali posodi iz ogljikovega jekla. Strokovnjaki se večinoma strinjajo v enem: nobene potrebe ni, da panično odstranjujemo vse neoprijemljive ponve. Pomembneje je, da jih ne pregrevamo, ne poškodujemo in da jih zamenjamo, ko se premaz začne luščiti.
