Strokovnjaki opozarjajo: šest sodobnih vzgojnih pristopov, ki lahko škodujejo otrokom

Tisti, ki so odraščali v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, se dobro spominjajo, da so bili vzgojeni v precej strožjem okolju. Otroški občutki pri pomembnih odločitvah, kot so izbira šole, družinski obiski ali vsakodnevne navade, niso imeli velike teže. Če otroku hrana ni bila všeč, ni bilo nadomestnih možnosti, odločitvam staršev pa nihče ni upal oporekati. Nato je ta generacija odrasla, se odpravila na terapijo in za svoje težave pogosto okrivila strogo vzgojo. Veliko jih je sklenilo, da bodo svoje otroke vzgajali drugače ter zmanjšali avtoriteto, ki so jo sami doživljali v otroštvu.

Vzgoja srečnih otrok

Največji cilj je bil vzgojiti srečne otroke, zato so starši iskali pomoč strokovnjakov in sledili nasvetom iz knjig o starševstvu. Vendar naj bi se po mnenju nekaterih strokovnjakov zgodilo ravno nasprotno. Abigail Shrier, nagrajena avtorica knjig o vzgoji, opozarja, da naj bi današnji pristopi prispevali k večji čustveni ranljivosti mladih. Po njenem mnenju se v sodobnem času za običajna otroška vedenja prehitro uporablja psihološke oznake, kar lahko otrokom daje občutek, da je z njimi nekaj narobe, čeprav gre pogosto za normalen razvoj.

FOTO: Gettyimages

Odraščanje generacije Z

Profesorica psihologije Jean Twenge navaja, da generacija Z v primerjavi s prejšnjimi generacijami manj hodi na zmenke, se manj osebno druži in se kasneje osamosvaja. Po njenih besedah se mladi danes tudi manj pogosto vključujejo v romantične odnose in več časa preživijo v digitalnem okolju kot v živo.

Zaskrbljujoči trendi v duševnem zdravju

Raziskave kažejo, da se kljub večji dostopnosti psihološke pomoči težave z duševnim zdravjem med mladimi niso zmanjšale. V nekaterih državah so se celo povečale. Število otrok in mladostnikov z duševnimi stiskami naj bi v določenih obdobjih močno naraslo. Klinični psiholog Camilo Ortiz opozarja, da individualna terapija pri otrocih pogosto nima tako močnega učinka, največ škode pa povzročajo nekatera, sicer pogosta prepričanja staršev. Katera, opozarja portal 24sata.

Dajte prednost njihovim občutkom

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko pretirano osredotočanje na čustva, tako kot popolno zanemarjanje teh, ni dobro. Kulturna psihologinja Yulia Chentsova Dutton pojasnjuje, da so čustva zelo odzivna in da lahko stalno usmerjanje pozornosti nanje poveča težave. Po njenem mnenju lahko pretirano spraševanje otrok o njihovem počutju sproži dodatne negativne odzive, namesto da bi jih umirilo.

FOTO: Liudmila Chernetska/Gettyimages

Odstranite kaos iz otrokovega sveta

Nevropsihologinja Rita Eichenstein pravi, da popolno odstranjevanje neprijetnih ali neurejenih situacij iz otrokovega okolja ni koristno. Po njenem mnenju otroci potrebujejo stik z realnim, nepopolnim svetom, saj se le tako naučijo prilagajanja in vztrajnosti. Pretirana zaščita lahko povzroči, da postanejo manj pripravljeni na izzive v odraslosti.

Stalni nadzor

Profesor psihologije Peter Gray navaja, da današnji otroci živijo pod stalnim nadzorom odraslih, bodisi doma, v šoli ali pri dejavnostih. Po njegovem mnenju pomanjkanje zasebnosti zmanjšuje možnost razvoja samostojnosti in poveča občutek tesnobe.

FOTO: Gettyimages

Poimenovanje vseh težav

Strokovnjaki opozarjajo, da je hitro etiketiranje vedenja z diagnozami lahko problematično. Čeprav diagnoza včasih prinese olajšanje, lahko hkrati ustvari občutek, da je z otrokom nekaj trajno narobe, tudi kadar gre za običajno razvojno vedenje.

Iskanje zdravila za vsako težavo

Abigail Shrier je prepričana, da uporaba zdravil pri otrocih ni vedno najboljša rešitev. Po njenih navedbah imajo nekatera omejene dokaze o učinkovitosti pri otrocih in lahko povzročijo stranske učinke, kot so nespečnost, slabost, povečana tesnoba, odvisnost ali težave ob prenehanju jemanja.

FOTO: Gettyimages

Prekinitev stikov z družino

Klinični psiholog Joshua Coleman opozarja na pojav, ko odrasli otroci zaradi preteklih konfliktov ali terapevtskih priporočil prekinjajo stike s starši. Po njegovem mnenju lahko takšna popolna prekinitev vodi v izgubo pomembnih družinskih vezi in dolgoročno čustveno odtujenost.

Zaključek

Strokovnjaki se strinjajo, da cilj vzgoje ne bi smel biti popolna zaščita otrok pred vsakršnimi težavami, temveč priprava podmladka na realno življenje. Otroci po njihovem mnenju potrebujejo več samostojnosti, manj pretiranega nadzora in več izkušenj z izzivi, saj se le tako razvijejo v čustveno stabilne odrasle osebe.