

FOTO: Pilin_petunyia/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Vprašanja, kot so Kako pogosto bi morali biti spolno aktivni? ali Kako partnerju nuditi oralni seks?, so po besedah Tracey Cox stvar preteklosti. Danes se teme z odnosom do spolnosti, intimnosti in partnerskih odnosov spreminjajo. »Vprašanja, ki mi jih ženske postavljajo, se spreminjajo skupaj z našimi stališči, vedenjem in pogledom na spolnost,« je za Daily Mail povedala Coxova in izpostavila nekaj najpogostejših.
Po besedah strokovnjakinje je odgovor pritrdilen. Naši možgani so namreč izjemno močni in lahko sprožijo orgazem tudi brez fizičnega dotika. Večina vrhuncev sicer nastane zaradi fizične stimulacije genitalij, vendar jih je mogoče sprožiti tudi zgolj z mislimi, fantazijami ali čustvenim vzburjenjem. Prav ženske naj bi bile pri tem uspešnejše od moških.
Nekatere orgazem doživijo med vadbo, druge s pomočjo dihalnih tehnik, meditacije ali tantre. Veliko vlogo imajo tudi erotične fantazije, sanje in domišljija. »Spolno vzburjenje se začne v možganih,« poudarja Coxova. Pri nekaterih ženskah je lahko že erotičen pogovor s partnerjem dovolj za vrhunec brez kakršnegakoli fizičnega stika.

Čeprav se takšne fantazije pogosteje povezujejo z moškimi, raziskave kažejo, da tudi med ženskami niso redke. Raziskovalec Justin Lehmiller je v raziskavi med več kot 4000 Američani ugotovil, da je približno četrtina heteroseksualnih žensk fantazirala o tem, da bi gledala svojega partnerja med seksom z drugo osebo. Še več žensk pa si predstavlja seks z drugo osebo, medtem ko jih opazuje partner.
Po mnenju strokovnjakov gre za kombinacijo voajerizma, ekshibicionizma in želje po potrditvi lastne privlačnosti. Eden najmočnejših afrodiziakov za številne je občutek, da so zaželeni. Kljub temu Coxova opozarja, da je razlika med fantazijo in resničnostjo velika ter da večina srečnih parov partnerja ne želi deliti z drugimi.

»Če bi lahko iz pogovorov o seksu izbrisala besedo normalno, bi to naredila takoj,« pravi strokovnjakinja. Bolj primerno vprašanje se po njenem mnenju glasi: Ali je pogosto, da nekdo nikoli ne občuti spolne želje? Ocenjuje se, da je med odraslimi osebami od enega do dveh odstotkov takšnih, ki občutijo zelo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih. Gre za aseksualnost, ki je danes vse bolj prepoznana kot spolna identiteta.
Aseksualne osebe lahko sicer še vedno čutijo romantično privlačnost in si želijo partnerskega odnosa, ne pa nujno spolnih odnosov. Razlogi za aseksualnost niso povsem jasni. Strokovnjaki omenjajo vpliv hormonov, genetike in možganske kemije, vendar poudarjajo, da to ni izbira posameznika. Prav tako aseksualnost ni nujno povezana s travmatičnimi izkušnjami.

Gre za spolno prakso, pri kateri moški ejakulira na partneričin obraz. Coxova poudarja, da je takšna praksa sprejemljiva izključno ob jasnem soglasju obeh partnerjev. Po njenem mnenju je privlačnost pogosto povezana z dinamiko moči, podrejenosti ali občutkom prepovedanega.
Nekateri strokovnjaki pa menijo, da gre tudi za potrebo po potrditvi in odzivu partnerke. Raziskovalec Lehmiller pojasnjuje, da moški med seksom pogosto iščejo obrazne izraze zadovoljstva, saj žensko vzburjenje ni vedno tako očitno kot moško. Takšna praksa lahko zato pri nekaterih predstavlja potrditev njihove spolne samozavesti in občutka zaželenosti.