Ta preprost trik doma prežene vonj po zatohlem

Neprijeten vonj v omari je težava, ki jo pozna marsikdo. Rešitev se ne skriva v dragih osvežilcih zraka, ki težavo le začasno prikrijejo, temveč v razumevanju vzrokov in uporabi nekaj preprostih, vendar učinkovitih strategij.

Zakaj se omara spremeni v vir neprijetnih vonjav? Praviloma je temen, zaprt in pogosto prenatrpan prostor z zelo slabim pretokom zraka. Takšno okolje v kombinaciji z vlago ustvarja idealne razmere za razvoj mikroorganizmov, predvsem plesni in bakterij. Znanstveno je dokazano, da značilen zatohel vonj povzročajo mikrobne hlapljive organske spojine, ki jih med razgradnjo organskih materialov, kot so bombaž, volna ali les, iz katerega je izdelana omara, sproščajo glivice in drugi mikroorganizmi. Glavni krivec za njihovo prisotnost je skoraj vedno vlaga. Dovolj je že, da v omaro pospravimo oblačila, ki po pranju ali likanju niso povsem suha, in proces se začne. Težavo dodatno poslabšajo visoka zračna vlaga v prostoru, morebitno puščanje cevi v bližnjih stenah ter shranjevanje nošenih oblačil, na katerih ostajajo znoj in bakterije.

Prva pomoč

Preden na vrsto pridejo dolgoročne rešitve, je treba nevtralizirati obstoječi vonj. Dobra novica je, da so najučinkovitejši pripomočki poceni, naravni in varni za uporabo. Eden najmočnejših zaveznikov v boju proti neprijetnim vonjavam je soda bikarbona. Zaradi svojih kemijskih lastnosti vonjav ne prikriva, temveč jih aktivno nevtralizira. Odprto posodico s sodo postavimo v kot omare in jo zamenjamo enkrat na mesec. Še močnejši učinek ima aktivno oglje. Njegova porozna struktura dobesedno vsrkava vlago in delce vonjav iz zraka. Uporabimo lahko kupljene vrečke z aktivnim ogljem ali v staro nogavico položimo nekaj briketov za žar.

Neprijeten vonj v omari je težava, ki jo pozna marsikdo. FOTO: Zinkevych/Getty Images

Preizkušen trik naših babic vključuje riž. V stekleno posodico nasujemo surov riž, dodamo od deset do petnajst kapljic eteričnega olja po izbiri, na primer sivke, čajevca ali limonske trave, in jo postavimo v omaro. Riž bo vpijal odvečno vlago, eterična olja pa bodo prostor prijetno odišavila. Tudi navadna šolska kreda zaradi svoje higroskopnosti učinkovito veže vlago; nekaj kosov krede zavijemo v blago ali papir in jih obesimo ali položimo v omaro.

Preprečevanje je ključno

Čeprav naravni pripomočki pomagajo, je dolgoročna rešitev predvsem v preprečevanju. Z nekaj preprostimi navadami lahko neprijetne vonjave odpravimo za vedno. Najpomembnejše je zagotavljanje pretoka zraka. Strokovnjaki priporočajo pravilo 15 minut: vsak dan pustimo vrata omare odprta vsaj petnajst minut, da se zrak zamenja. Če imamo možnost, so dobrodošle omare z rešetkastimi vrati, ki omogočajo stalno prezračevanje. Izogibamo se prenatrpanosti. Med obešalniki naj bo vsaj centimeter ali dva prostora, da lahko zrak kroži med oblačili.

Druga obrambna linija je nadzor vlage. V omaro nikoli ne odlagamo oblačil, ki so še vlažna, športnih oblačil po vadbi ali mokrih jaken. Pred spravilom jih vedno popolnoma posušimo. Silikonskih vrečk, ki jih pogosto najdemo v škatlah za čevlje, ne zavržemo, razporedimo jih po policah, položimo v žepe plaščev, jaken, hlač, saj so namenjene vpijanju vlage v zaprtih prostorih.

Eterično olje sivke pomirja, sprošča, lepo diši in za nameček odganja molje. FOTO: Madeleine_steinbach/Getty Images

In ne pozabimo na redno vzdrževanje. Vsaj dvakrat letno ali še bolje ob menjavi letnih časov omaro popolnoma izpraznimo. Police in notranje stene obrišemo s krpo, namočeno v mešanico vode in belega kisa v razmerju ena proti ena. Kis je učinkovito naravno razkužilo, ki uničuje spore plesni, njegov vonj pa hitro izhlapi in pusti občutek svežine. Preden vanjo znova zložimo oblačila, počakamo, da se temeljito posuši in prezrači. In omara bo znova to, kar mora biti: čista, suha in sveža oaza za oblačila.