
Galerija

Tehta lahko do 170 gramov, telo pa ima lahko dolgo do 12 centimetrov. Tudi razpon nog je veličasten – meri približno 28 centimetrov. Goljatska tarantela (Theraphosa blondi) spada med ptičje pajke in je ena najbolj slovitih pajkov velikanov iz severa Južne Amerike. Ta veliki pajek živi v amazonskih gozdovih severne Južne Amerike. Največkrat se skriva v rovih pod koreninami in skalami; v rovih ne spleta mreže, ampak jih obda s pajčevino. Lovi predvsem ponoči. Čeprav ima osem oči, ne vidi dobro – bolj kot na vid se zanaša na občutljive dlačice na nogah in telesu, ki zaznajo tresljaje. Najpogosteje lovi žuželke, deževnike, žabe in krastače, včasih pa ujame tudi kakšno manjšo žival. Potem ko vbrizga strup v svoj plen, ga odvleče v rov, kjer na mrtvo žival izpljune prebavne sokove, da razgradi mehko tkivo. Utekočinjene ostanke poje, za seboj pa pusti dlako, perje, kožo in okostje.
Samec se mora samici približati previdno.
Ko se počuti ogroženega, z drgnjenjem dlačic naredi sikajoč zvok. Poleg tega lahko z zadnjimi nogami frcne v vsiljivca drobne dlačice, s čimer povzroči neprijetno draženje kože ali oči. Te dlačice so celo bolj neprijetne, kot če nas ugrizne s svojimi strupniki, saj za zdravega človeka njen strup ni smrtno nevaren. Lahko pa ugriz precej boli. Občutek pogosto primerjajo z osjim pikom. Ti veliki pajki so samotarji. Vsak ima svoje skrivališče, pogosto rov ali luknjo v tleh, in se z drugimi praviloma ne druži. Skupaj pridejo le takrat, ko se parijo. Samec poišče samico in se ji previdno približa, da ga ne bi zamenjala za plen in ga pokončala. Po parjenju samica naredi jajčni kokon iz svile. V njem je običajno do okoli 150 jajc. Samica kokon varuje, pogosto ga prekrije tudi z dlačicami. Po približno 6–8 tednih se izvalijo mladički, ki nekaj časa ostanejo blizu varnega zavetja, nato pa se razidejo. Kot vsi pajki se tudi ti levijo, da bi zrasli, in odvržejo eksoskelete, da bi naredili prostor za večje. V prvem letu se levijo od pet- do šestkrat.
