Tako lahko kompostiramo tudi v kuhinji, brez smradu in muh

V času, ko vse glasneje govorimo o trajnosti, se zdi metoda bokaši skoraj kot preprost, a genialen trik: kuhinjskih ostankov ne pustimo gniti, temveč jih s fermentacijo spremenimo v dragocen vir za naš vrt. Bokaši ni klasičen kompost. Beseda prihaja iz japonščine in pomeni fermentacijo organskega materiala. Namesto razkroja ob prisotnosti zraka (kot pri običajnem kompostiranju) se pri bokašiju vse dogaja anaerobno – brez kisika, v zaprtem vedru. Posebni mikroorganizmi odpadke ukislijo, zato ni gnitja, neprijetnih vonjav in muh, skratka, metoda, ki je kot naročena za v stanovanje.

Dodatni plus je, da lahko uporabimo domala ves bioodpad: lupine sadja in zelenjave, kavne usedline, ostanke kuhanih jedi, celo manjše kose mesa in rib. V zameno bomo dobili dve nadvse uporabni stvari. Prva je tekočina (bokaši sok), ki nastaja med fermentacijo, razredčimo jo z vodo v razmerju 1: 100, z njo zalivamo sobne ali vrtne rastline. Nerazredčeno lahko zlijemo v odtok, kjer bo pomagala razgrajevati maščobe ter zmanjšala neprijetne vonjave. Druga stvar, ki jo dobimo, je fermentiran organski material. Po dveh, treh tednih zorenja v vedru ga zakopljemo v vrt (od 20 do 30 cm globoko) ali dodamo na kompostni kup. Že v nekaj tednih se bo v zemlji spremenil v hranljiv humus.

Hitrost, čistoča

Kako poteka pridobivanje bokašija? Odpadke nalagamo v plasteh, vsako posujemo z bokaši otrobi (gre za mešanico otrobov, sladkorja in efektivnih mikroorganizmov), vse rahlo potlačimo, da iztisnemo zrak, vedro pa takoj zapremo. Nastalo tekočino odcejamo na 2, 3 dni. Potrebujemo tudi vedro, ki ga lahko naredimo doma iz dveh podobnih plastičnih veder s pokrovom; notranje na dnu preluknjamo, zunanjemu pa dodamo pipo za odtok. Tudi bokaši otrobe lahko pripravimo sami. Potrebujemo 500 g ovsenih ali pšeničnih otrobov, 250 ml tople vode, žlico medu ali rjavega sladkorja ter žlico domačega jabolčnega kisa ali sirotke. Sladilo raztopimo v vodi, dodamo kis ali sirotko, nato pa tekočino postopoma vmešamo v otrobe, da dobimo vlažno, drobljivo zmes, ki pa ne sme biti mokra; nepredušno jo zapremo, denimo, v vrečko z zapiralom, iz katere iztisnemo zrak, ali pa v kozarec, ki ga napolnimo do vrha in pustimo 2–3 tedne v temi.

Uspeh bokašija prepoznamo po vonju: biti mora svež, rahlo kiselkast, podoben jogurtu ali kislemu zelju. Tanka bela in puhasta plesen je običajno dober znak. Če smrdi po gnilobi ali se pojavi zelena, črna ali modra plesen, zmes zavrzimo. Kaj so prednosti kompostiranja te vrste? Hitrost, čistoča in izjemna učinkovitost, s tem pa več koristnih mikroorganizmov, rahlejša zemlja in bolj odporne rastline. Bokaši je tudi daleč najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita pred smradom, muhami in vsem drugim, ki nastaja, če nam ne uspeva sprotno odnašati bioloških odpadkov. Ker na to marsikdo kdaj pozabi, je tu možnost, da lahko ukrepamo drugače.

Metoda bokaši je preprost, a genialen trik. FOTO: Daisy-daisy/Getty Images

Tudi bokaši otrobe lahko pripravimo sami. FOTO: Gennadiy Kravchenko/Getty Images