KRITIČNO OGROŽENA VRSTA

Te samotarske živali se pogosto zaletavajo v drevesa, sporazumevajo pa se s kakci

So težji od ene tone in zelo hitri, zato jim ni dobro prekrižati poti.
Samičke se od potomca ločijo šele tik pred kotitvijo novega. FOTO: Catherine Withers-clarke/Getty Images

Samičke se od potomca ločijo šele tik pred kotitvijo novega. FOTO: Catherine Withers-clarke/Getty Images

Najraje so sami. FOTO: Delbars/Getty Images

Najraje so sami. FOTO: Delbars/Getty Images

Takole se hladijo, ko jim je vroče. FOTO: Stanislavs Vasilkovs/Getty Images

Takole se hladijo, ko jim je vroče. FOTO: Stanislavs Vasilkovs/Getty Images

Samičke se od potomca ločijo šele tik pred kotitvijo novega. FOTO: Catherine Withers-clarke/Getty Images
Najraje so sami. FOTO: Delbars/Getty Images
Takole se hladijo, ko jim je vroče. FOTO: Stanislavs Vasilkovs/Getty Images
A. J.
 26. 8. 2025 | 09:10
2:40

Črni nosorogi so kritično ogrožena vrsta, največjo grožnjo zanje pa predstavlja krivolov. Eno od podvrst, zahodnega črnega nosoroga, so leta 2011 razglasili za izumrlo. Iztrebili so jo prav divji lovci.

Nosorogi spadajo med največje kopenske živali. Visoki so med 1,50 in 1,90 metra, v dolžino merijo med 3,10 in 3,70 metra. Tehtajo od 454 do 1362 kg. Najbolj nenavaden del njihovega telesa je rog. Ta ni del skeleta, je iz keratinskih vlaken, podobno kot človeški lasje in nohti. Nekatere kulture verjamejo, da ima nosorogov rog zdravilne lastnosti, kar je razlog za množičen krivolov. Ne pomaga jim niti njihova izjemna hitrost – tečejo namreč s hitrostjo do 55 kilometrov na uro.

Domovina črnih nosorogov je Afrika. So rastlinojedci, hranijo se s travo, listi in brstičjem. Imajo posebno prijemalno zgornjo ustnico, ki jim omogoča trganje hrane z dreves, grmovja in grmovnic. V vročini čez dan dremajo ali iščejo senco pod velikimi skalami in drevesi ali pa se valjajo v plitvih blatnih lužah ali prahu.

Aktivnejši so, ko temperatura pade in se ponoči in zgodaj zjutraj ohladi. So samotarske narave, združijo se le med parjenjem in vzrejo potomcev. Mladiči ostanejo z mamo, dokler ni ta tik pred kotitvijo novega mladiča. Črni nosorogi so zelo napadalni in se včasih zaletavajo celo v drevesa, ki jim pridejo na pot.

Nosorogi za izmenjavo informacij z drugimi uporabljajo kakce in druge vohalne oznake. Ko se spopadajo s tekmeci, renčijo in oddajajo trobentajoče zvoke. S smrčanjem izražajo jezo, ko zaznajo nevarnost, pa oddajajo kihajoče zvoke. Ko se prestrašijo, oddajo visok žvenkljaj, ki se v prestrašenosti spremeni v krik. Ko bežijo na varno, običajno zvijejo rep.

Ena njihovih posebnosti je prijateljevanje z različnimi vrstami ptic, vključno z volovskimi čapljami in čapljami. Te s svojimi ostrimi kljuni odstranjujejo z njih klope, zajedavce in druge žuželke. Nosorogi živijo od 25 do 40 let.

Takole se hladijo, ko jim je vroče. FOTO: Stanislavs Vasilkovs/Getty Images
Takole se hladijo, ko jim je vroče. FOTO: Stanislavs Vasilkovs/Getty Images

Najraje so sami. FOTO: Delbars/Getty Images
Najraje so sami. FOTO: Delbars/Getty Images

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
PROGRAMSKA OPREMA
Promo
INOVATIVNO
Promo
INTERVJU
PromoPhoto
POSLOVNI NAJEMN
Promo
Izobraževanje
Promo
OGREVANJE
LIKE 2026
Promo
ZIMSKI FESTIVAL
Promo
OGREVALNA SEZONA
Promo
BOLEČINA
Photo
DELOV POSLOVNI CENTER
TELEKOM SLOVENIJE