Te živali si ušesa čistijo z jezikom (FOTO)

Okapiji so edini živi sorodniki žiraf. Živijo v tropskem deževnem gozdu v Demokratični republiki Kongo, v osrednji Afriki, predvsem v gozdu Ituri. Imajo čokoladno do rdečkasto-rjavo dlako in na črno-belih nogah zebram podobne proge. V dolžino merijo okoli 2,5 metra, tehtajo med 200 in 350 kilogrami. Samci imajo na glavi posebne rogove, pokrite z dlako. So živi fosili in spominjajo na izumrli rod žiraf Samotherium, za katerega velja, da je živel pred približno 7 milijoni let.

So rastlinojede živali; prehranjujejo se z listi, brstiči, vejami, plodovi in celo gobami. Na njihovem jedilniku je več kot 100 vrst rastlin, med njimi tudi takšne, ki so za človeka in druge živali strupene. Uživajo celo rdečo glino, značilno za kraje, v katerih živijo. Znanstveniki menijo, da se z glino prehranjujejo, da bi v telo vnesli nujno potrebne minerale.

Imajo črn jezik, ki je tako dolg, da lahko z njim zgrabijo liste. Uporabljajo ga tudi za čiščenje oči in ušes. Uhlja sta zelo velika in se premikata vsak po svoje, podobno kot pri mačkah. Sluh je zanje zelo pomemben, saj slabo vidijo. Imajo tudi zelo dobro razvit voh.

So samotarske živali, ki se z ostalimi okapiji družijo predvsem v času parjenja. Teritorij, ki si ga lasti posamezni predstavnik, se lahko prekriva z ozemljem drugega. Meje označujejo z urinom in drgnjenjem vratu ob drevesa. Samci imajo večje ozemlje kot samice. Imajo slabo razvite glasilke, komunicirajo s pihanjem, blejanjem in nekakšnim stokanjem. Mladiček se postavi na noge že približno 30 minut po kotitvi. Mati podmladek, navadno je to le en mladič, prvih nekaj tednov skriva, da ga plenilci ne opazijo. Spadajo med ogrožene živalske vrste, vendar njihov glavni naravni sovražnik, leopard, ni kriv za to, da jim grozi izumrtje.

Največja grožnja okapijem so ljudje, ki jih pobijajo zaradi mesa in usnja ter naseljujejo območja, kjer okapiji živijo. Okapijev ne boste videli v živalskih vrtovih. So občutljive živali, ki jih vkrcanje na ladje ali letala tako iztiri, da lahko celo poginejo. Le nekaj primerkov je preživelo poskus selitve v naravne rezervate proč od krajev, kjer živijo.