
Galerija

Velika vidra (Pteronura brasiliensis) je največja predstavnica družine vider na svetu. Odrasli osebki lahko skupaj z repom dosežejo dolžino do 1,8 metra in tehtajo do 30 kilogramov. Prepoznamo jo po dolgem, vitkem telesu, temnem kožuhu in značilnih svetlih lisah na vratu, ki so pri vsaki živali edinstvene: po njih se med seboj ločijo podobno, kot se ljudje po prstnih odtisih. Velike vidre živijo v rekah, močvirjih in poplavnih gozdovih Južne Amerike, predvsem v Amazoniji. So izrazito družabne živali in živijo v skupinah. Te so praviloma družinske, sestavljajo jih starševski par ter njuni mladiči, pogosto tudi mladiči iz prejšnjih legel. Skupaj lovijo, branijo svoj teritorij in skrbijo za najmlajše. Pri vzgoji mladičev pomagajo tudi starejši sorojenci. Imajo zelo razvit način sporazumevanja: raziskave so pokazale, da za komunikacijo znotraj skupine uporabljajo več kot deset različnih zvokov.
Za komuniciranje uporabljajo več kot deset različnih zvokov.
Ko gre za lov, velike vidre pogosto primerjajo z volkovi. V nasprotju z večino drugih vrst vider ne lovijo vsaka zase, ampak se jih več hkrati poda v vodo. Plen, navadno ribe, skušajo stisniti v ožji prostor, na primer proti obali ali v plitvino, in mu zapreti pot za pobeg. Ko ribe ne morejo nikamor, jih skupaj napadejo. Ribo poje tista vidra, ki jo je ujela, vendar skupina lovi tako dolgo, da hrano dobijo vse. V svojem okolju nimajo veliko naravnih sovražnikov, zato veljajo za vrhunske plenilce sladkovodnih ekosistemov. Njihova prisotnost je pomemben znak zdravega rečnega okolja. Kljub svoji moči in prilagodljivosti je ta vrsta danes ogrožena. Glavni razlogi za to so krčenje amazonskega gozda, onesnaževanje rek, zlasti z živim srebrom pri rudarjenju, ter nekdanji intenzivni lov zaradi krzna. Po ocenah naravovarstvenikov jih v naravi živi le še nekaj tisoč. Prav zato je bila novica, da so se nedavno v živalskem vrtu Chester v Veliki Britaniji skotili trije mladiči velike vidre, izjemno spodbudna.
