Ti materiali so tvegani za zdravje, v kuhinji se jim raje izognimo

Steklene posode, sklede in kozarci so naravno inertni, kar pomeni, da s hrano ali tekočinami ne reagirajo. Tudi če jih segrejemo ali uporabimo za vroče jedi, ne sproščajo kemikalij. Tveganje je minimalno, je pa treba paziti na kakovost stekla – borosilikatno je priporočljivo za kuhanje in peko, običajno pa je primerno za shranjevanje ali hladne jedi. Poceni plastični pripomočki, pogosto kupljeni v tujih spletnih trgovinah, lahko vsebujejo BPA, ftalate ali druge mehčalce, ki so v EU omejeni. Pri segrevanju ali stiku z mastno ali vročo hrano se lahko te snovi sproščajo, kar predstavlja zdravstveno tveganje, zlasti pri otroških izdelkih ali posodah za vročo hrano. Če se odločimo za plastiko, je pomembno, da izberemo izdelke, ki imajo oznako BPA free in so certificirani po evropskih standardih.

Bambus je naraven material, a številni poceni bambusovi krožniki in posode vsebujejo plastične smole ali lepila, ki niso preverjena po evropskih varnostnih standardih. Pri stiku z vročo ali mastno hrano lahko iz teh materialov pronicajo nepreverjene kemikalije, zato je tveganje večje kot pri steklu ali kakovostni keramiki. Slednja in porcelan sta običajno varna, saj ne reagirata s hrano. Pri poceni tujih izdelkih je treba paziti na premaz ali glazuro, ki lahko vsebuje težke kovine, kot sta svinec ali kadmij, ki se pri segrevanju sproščajo v hrano. Preverjena keramika s certifikati EU zagotavlja varnost pri vsakodnevni uporabi. Nerjaveče jeklo je stabilno, primerno za lonce, sklede in pribor ter varno za vsakodnevno uporabo. Pri poceni aluminiju brez ustreznega premaza lahko v hrano pronicajo kovinski ioni, kar ni idealno, zlasti pri kislih jedeh. Kakovostni aluminij ali nerjaveče jeklo s certifikatom EU zmanjšuje tveganja.

Varnost trgovin

Fizične trgovine v Sloveniji morajo spoštovati evropske predpise, kot so REACH (omejitev nevarnih snovi) in predpisi EU o varnosti potrošniških izdelkov. Inšpektorji Tržnega inšpektorata RS občasno preverjajo uvožene izdelke, vendar ne vsak dan vseh. Trgovine pogosto nimajo lastnih laboratorijskih testov, zato so potrošniki odvisni od zaupanja v trgovca in vidne oznake (CE, GS, FDA). Manjše tveganje je pri izdelkih za kuhinjo in jedilnico, ki ne pridejo neposredno v stik s hrano, se ne segrevajo in niso namenjeni pripravi obrokov. Sem lahko uvrstimo na primer okrasne košare, podstavke za suho shranjevanje, organizatorje za predale, stojala, servirne pladnje, ki jih ne uporabljamo za vročo ali mastno hrano, ter različne dekorativne dodatke za mizo. Tudi pri teh izdelkih je dobro preveriti vonj, kakovost obdelave in morebitne oznake, vendar je tveganje za prehajanje škodljivih snovi v hrano praviloma manjše.

Več previdnosti je potrebne pri izdelkih, ki pridejo v neposreden stik s hrano ali pijačo, zlasti če jih uporabljamo za vroče, kisle ali mastne jedi. To velja za plastične posode, bambusove krožnike in sklede, silikonske pekače, kuhalnice, lopatke, modelčke za peko, otroške krožnike, lončke, stekleničke, posode za shranjevanje hrane in premaze na ponvah ali pekačih. Pri takšnih izdelkih moramo biti pozorni, ali so označeni kot primerni za stik z živili, ali imajo jasna navodila za uporabo in ali je navedeno, do katere temperature jih lahko varno uporabljamo.