Trg električnih koles se umirja

Električna kolesa so v Evropi še pred časom dosegala strmo rast prodaje in tržnega deleža, na nekaterih pomembnih trgih so že predstavljala kar polovico vse prodaje koles. V Sloveniji so osvojila slabo petino kolesarskega trga. Lani rasti večinoma ni bilo več, zdi se, da je prišlo do korekcije. Še pred nekaj leti smo pisali, da prodaja električnih koles v Evropi raste mnogo hitreje kot prodaja električnih avtomobilov. Seveda gre za radikalno mešanje jabolk in hrušk, a vendarle. Od druge polovice lanskega leta so e-avtomobili v močnem vzponu, prodaja e-koles pa večinoma ne raste več. V nekakšnem stagniranju ali celo nazadovanju je sicer tudi celoten trg koles, ki se ubada s prestrukturiranjem in z zalogami po koronski krizi. Takrat je bilo koles premalo, saj je bilo povpraševanje po njih zaradi želje po lastnem prevozu ali rekreaciji precej večje kot prej. Ustvaril se je občutek, da bo trg še kar rasel. A ni bilo tako.

Kot je že pred časom zapisal specializirani kolesarskoindustrijski portal Bike Europe, je nekakšno evropsko povprečje tržnega deleža e-koles med vsemi kolesi 40 odstotkov. Poprejšnje ocene, da bi se to lahko hitro dvignilo proti 80 odstotkom, se ne zdijo več realistične. Zdaj smo očitno v času nekakšne korekcije trga. Sveže kazalce bodo morda prinesla polletna poročila o prodaji in poslovni rezultati proizvajalcev koles.

Tržni delež e-koles je bil med velikimi trgi največji v Nemčiji, kjer je lani znašal polovico vse prodaje koles, a ni več rasel. Tako visoko sta bili še Nizozemska in Avstrija, nekoliko niže je Švica, medtem ko so bile Italija, Francija in Španija pri približno 30 odstotkih. Agencija DPA navaja študijo analitične družbe EY Parthenon, da je v Nemčiji trg zasičen, kar ni nepomembno, če vemo, da je bilo lani od skupnih prihodkov od električnih koles, ki so v Evropi znašali nekaj manj kot deset milijard evrov, približno polovico ustvarjenih samo v tej državi (4,97 milijarde evrov).

Električno kolo FOTO: Giant Delo

Danes je pri bolj ali manj vseh tipih koles na voljo električna pomoč, novih kolesarskih segmentov, v katere bi elektrika še lahko prodrla, ni. V omenjeni študiji dodajajo, da bo v prihodnosti rast bolj odvisna od inovacij, novih konceptov uporabe in skupin strank ter nadomestnih nakupov in storitev. Tehnične novosti so sicer pogoste, tudi te dni na razstavi Eurobike (npr. električni pogon s samodejnim prestavljanjem v motorju), a ni mogoče vnaprej reči, katera se bo na trgu uveljavila in morebiti pospešila prodajo. Hkrati pa omenjena analiza le kaže, da električna mobilnost ostaja strukturni trend pri prehodu na nova prevozna sredstva. Med pozitivnimi vzgibi za morebitno novo rast zlasti mestnih e-koles je po mnenju Bike Europe visoka cena goriva, če bo seveda vztrajala.

Slovenija? Pri nas je trg e-koles začel rasti malo kasneje kot v bogatejših državah. Seveda slovenska kupna moč ni tako velika kot v zahodni Evropi, a se je leta 2020 za kolo z električno pomočjo, ki je občutno dražje od običajnega, vendarle odločilo že 10.000 Slovencev, številka je nato rasla, leta 2024 smo jih uvozili kar 18.000 (23 odstotkov vseh koles). Lani že manj, in sicer 15.000 (19 odstotkov vseh). Letos jih je bilo v štirih mesecih po začasnih podatkih statističnega urada uvoženih 5600. Kolikšna bosta celoletna številka in tržni delež e-koles, je težko reči, saj prodaja ni (vselej) enakomerno porazdeljena skozi vse leto. Omenimo le, da so subvencije za električna kolesa, ki so namenjena za prevoz na delo (torej ne za gorska, pri katerih je ta pomoč zelo priljubljena), pri nas še naprej na voljo.