Usodne posledice pomanjkanja dotika

Človeška koža je največji organ, hkrati pa tudi komunikacijski sistem, ki je neposredno povezan z možgani. Kadar nas v stresnem trenutku nekdo  prime za roko ali objame, se živčni sistem odzove na načine, ki presegajo zgolj fizični občutek. Dotik torej ni le gesta. Je pomemben nevrološki dražljaj, ki vpliva na duševno in telesno zdravje. Kadar ga primanjkuje, lahko telo občuti njegove posledice.

Znanost o biološkem odzivu na dotik

Globoko v koži je mreža specializiranih živčnih vlaken. Za razliko od receptorjev za bolečino se nekatera od teh vlaken odzivajo predvsem na nežen dotik s hitrostjo približno od enega do desetih centimetrov na sekundo, kar ustreza hitrosti nežnega božanja. Ko se aktivirajo, pošiljajo signale v insularni korteks, del možganov, ki sodeluje pri obdelavi čustveno pomembnega dotika. Ta je neposredno povezan s čustvenimi centri, kar pomaga pojasniti, zakaj lahko nežen dotik tako hitro vpliva na razpoloženje.

FOTO: Gettyimages

Raziskave kažejo, da prijeten dotik povzroča merljive spremembe v telesu. Velika metaanaliza, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da lahko intervencije, povezane z dotikom, pri odraslih zmanjšajo bolečino, depresivne simptome in tesnobo, pri novorojenčkih pa prispevajo k pridobivanju telesne teže. Fizični dotik aktivira parasimpatični živčni sistem, pri čemer zniža krvni tlak in upočasni srčni utrip.

Hormonski val umirjenosti

Med fizičnim stikom telo sproži več procesov hkrati. V hipotalamusu se sprošča oksitocin, hormon, povezan z občutkom zaupanja in varnosti. Hkrati se zmanjša raven kortizola, glavnega hormona, povezanega s stresnim odzivom in pospešenim bitjem srca. Ta učinek sproži pravi val umirjanja. Dotik vpliva še  na sproščanje dopamina in serotonina, nevrotransmiterjev, ki sodelujeta pri uravnavanju razpoloženja. Pomanjkanje takšnega stika organizem pusti v dolgotrajnem stanju pripravljenosti, saj mu primanjkuje nekaterih pomembnih mehanizmov za uravnavanje stresa.

Epidemija lakote po dotiku

Ko je telo predolgo brez fizičnega stika, se razvije stanje, ki ga strokovnjaki pogosto opisujejo kot lakoto po dotiku. Človek ima lahko izpolnjeno družabno življenje in redno komunicira z drugimi, hkrati pa trpi zaradi globokega pomanjkanja fizične bližine. Izgovorjene besede in običajen očesni stik ne morejo v celoti nadomestiti bioloških signalov, ki jih objem pošilja našemu živčnemu sistemu.

FOTO: Tatyanagl/Gettyimages

Simptomi lakote po dotiku se pogosto odražajo kot druge težave. Posamezniki občutijo dolgotrajno tesnobo, imajo velike težave s spanjem, so kronično utrujeni ali razdražljivi. Dolgotrajno pomanjkanje fizičnega stika ohranja raven kortizola povišano, kar  negativno vpliva na imunski sistem. Posamezniki so občutljivejši na bolečino, saj jim primanjkuje nekaterih naravnih mehanizmov za njeno blaženje.

Poskusi, ki so spremenili razumevanje pomena dotika

Zgodovina ponuja pomembne dokaze o pomenu dotika. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki izvajali odmevne poskuse z opičjimi mladiči. Prednje so postavili dve nadomestni materi. Ena je bila izdelana iz žice in je zagotavljala hrano, druga pa je bila prekrita z mehkim materialom, vendar hrane ni ponujala.

FOTO: Aaron Amat/Gettyimages

Mladiči so večino časa preživeli ob mehki nadomestni materi, medtem ko so se k žični vračali predvsem zaradi hrane. Hrana je zagotavljala preživetje, vendar je mehka nadomestna mama zagotavljala občutek varnosti in ugodja. Podobne primere hudega pomanjkanja človeškega stika so pozneje opazovali tudi pri otrocih v prenatrpanih romunskih sirotišnicah. Otroci, ki so bili dolgotrajno prikrajšani za ustrezno čustveno in fizično bližino, so kazali resne zaostanke v razvoju.

Terapevtski pristopi za več občutka ugodja

Za osebe, ki živijo same in nimajo dovolj fizičnega stika, obstajajo različni načini, s katerimi je mogoče ublažiti njegovo pomanjkanje. Številne raziskave kažejo, da lahko masažna terapija pomaga pri zmanjševanju simptomov depresije in izboljšanju počutja. Strukturiran dotik usposobljenega terapevta posamezniku zagotovi varno in stabilno okolje, v katerem se živčni sistem postopoma odziva na fizični stik brez občutka ogroženosti.

FOTO: Gettyimages

Profesionalna masaža ali celo preprosta samomasaža obraza prav tako spodbudita nekatere živčne poti, povezane z občutkom prijetnega dotika. Mnogi posegajo po težkih odejah, ki s svojim pritiskom posnemajo občutek tesnega objema. Globok pritisk  pri nekaterih pomaga umiriti živčni sistem in zmanjšati občutek napetosti. Pomembno vlogo imajo hišni ljubljenčki. Redno božanje psa spodbuja sproščanje oksitocina in prispeva k občutku povezanosti ter varnosti. Ta biološka povezava pomaga pri vzpostavljanju občutka ravnovesja in umirjenosti v telesu.