V sorodu s sloni

Slonja rovka (Macroscelides proboscideus) je ime dobila zaradi nosu, ki je podoben slonovemu rilcu. Čeprav spominjajo na rovke, so kot vrsta v resnici bolj povezane s sloni in sploh niso glodavci.

Slonje rovke imajo vitko telo, vitke okončine ter zelo dolge zadnje noge in stopala, ki jim omogočajo, da se premikajo s poskakovanjem, tako kot zajci. Različne vrste dosegajo različne velikosti. Merijo lahko od približno 10 cm do skoraj 30 cm. Njihova življenjska doba v naravi je približno dve leti in pol, v človeški oskrbi pa dočakajo tudi štiri leta.

Z dolgimi zadnjimi nogami poskakujejo podobno kot zajci. FOTO: Globalp/Getty Images

Čeprav so večinoma aktivne predvsem podnevi, jih boste težko zagledali v naravi. So namreč zelo previdne, njihov rjavkasti kožuh pa jih odlično varuje pred radovednimi pogledi.

Slonje rovke niso preveč družabne živali. Mnoge živijo v monogamnih parih, na ozemlje, ki si ga lastijo, pa ne spuščajo drugih rovk. Tudi partnerja se drug za drugega ne zmenita veliko. Zdi se, da je edini namen njunega družabništva razmnoževanje. Pogosto celo živita v ločenih gnezdih. Mladič ali mladiča (le redko se skotita več kot dva) sta ob rojstvu dobro razvita in lahko tečeta že nekaj ur po skotitvi.

Pri nas jo je mogoče videti v Tropski hiši. FOTO: Janmengr/Getty Images

Slonje rovke jedo predvsem žuželke, pajke, stonoge in deževnike, pri lovu nanje pa jim pridejo prav njihovi nenavadni nosovi. Z njimi najdejo plen, ki ga nato, podobno kot mravljinčar, z drobnim jezikom stlačijo v gobček – če je le dovolj majhen. Uživanje velikega plena je za slonje rovke izziv. Nekatere se prehranjujejo tudi z novimi listi, semeni in majhnimi plodovi.

Obstaja devetnajst različnih vrst slonjih rovk. Lani so v Namibiji odkrili novo vrsto, živijo še v Republiki Južni Afriki in Bocvani. Najdemo jih na skalnatih območjih na pobočjih gora, balvanih in grebenih.