Malce smo morda pozni, a do za nas najbolj zanimivih podatkov o voznem parku nikoli ne pridemo hitro. Zdaj večinoma poznamo številke za lani, nekaj pa je pri tem ocen. Na slovenskih cestah je z naskokom največ cliov in golfov, za njimi pa drugih klasičnih modelov, tudi mnogih, ki jih žal ne morete več kupiti.

Po podatkih statističnega urada je bilo konec preteklega leta v Sloveniji registriranih 1,25 milijona običajnih osebnih avtomobilov, kar je bilo podobno kot leto prej, bolj natančno za 1,6 odstotka več. Stopnja obnove parka je po podatkih Sursa lani znašala 4 odstotke, povprečna starost je bila 11,3 leta. Povprečno najmlajše avtomobile so imeli v osrednjeslovenski statistični regiji (10,5 leta), najstarejši vozni park pa ostaja tisti v goriški (13,1 leta).

Slovensko starostno povprečje je malce pod povprečjem Evropske unije, ki je bilo leta 2023, za katero imamo zadnji podatek, 12 let (podatek Acee). Naj omenimo, da imajo sicer najmlajše avtomobile v EU v Luksemburgu, na Danskem, v Avstriji in Belgiji (poprečna starost osem in devet let), najstarejše pa z naskokom v Grčiji (povprečna starost 17 let), nato na Slovaškem in v Romuniji, na Madžarskem in Poljskem (15 let).

Največ avtomobilov znamk Volkswagen in Renault

Vrnimo se k Sloveniji. V našem voznem parku je bilo lani po naši oceni daleč največ avtomobilov znamk Volkswagen in Renault. Prvih okoli 200 tisoč, drugih približno 150 tisoč. Skupaj predstavljajo tretjino avtomobilov, ki vozijo po slovenskih cestah. Potem so kar nekaj nižje Škoda, Opel in Audi s po 72 do 73 tisoč primerki, le malo manj je beemvejev, pa peugeotov in citroënov, omenimo še forde, ki so še nad mejo 50 tisoč. Audi in BMW sta premijska in dražja predstavnika, a pri nas od nekdaj priljubljena, visoke številke v voznem parku so tudi ali predvsem posledica dejstva, da se vozila teh dveh znamk močno uvažajo rabljena, zadnja številka je vsako leto dva- do trikrat večja kot pri novih.

FOTO: Gm

Med znamkami, ki nimajo tako dolge zgodovine, omenimo, da je bilo pri nas konec preteklega leta registriranih 3500 vozil ameriške električne znamke Tesla, med kitajskimi pa je bilo največ avtomobilov MG (1770). Verjetno je treba omeniti tudi nizkocenovno Renaultovo znamko Dacio, v voznem parku je bilo lani že skoraj 16 tisoč dacij ali trikrat toliko kot pred desetletjem.

Po drugi strani so v parku še avtomobili, ki so bili nekoč skoraj edini, namreč v nekdanji državi. Gre za znamko Zastava, še vedno jih po slovenskih cestah vozi dobrih 1500. Ni isti rang, niti avtomobila niti količine, ampak najde se kak vzhodnonemški trabant (45).

Morda je zanimivo omeniti še nekatere športno prestižne ali posebne znamke: pri nas je bilo po pridobljenih podatkih lani registriranih 70 ferrarijev, 41 lamborghinijev, 38 bentleyjev, 36 hummerjev, 23 astonov martinov, 20 rolls-royceov …

Kako je s pogonom? Veliko pišemo o alternativi, toda v slovenskem voznem parku še vedno prevladuje klasika. Po podatkih Sursa je bilo lani skoraj polovica (48 odstotkov) registriranih osebnih avtomobilov dizelskih, 45 odstotkov pa bencinskih. Število prvih se je zmanjšalo za odstotek, število drugih pa se je za ravno toliko povečalo. Hibridni osebni avtomobili so predstavljali 4 odstotke, električni pa po naših podatkih 1,4 odstotka voznega parka. Število hibridnih se je lani sicer povečalo za 44 odstotkov, električnih pa za tretjino.

Vsakih je dobrih 60 tisoč

Nenazadnje nas zanimajo tudi modeli. Clio in golf sta bila na vrhu že vsa zadnja leta, sicer sta imela pred leti še kar nekaj višji absolutni številki, a sta, kot rečeno, še zdaj daleč pred vsemi. Vsakih je dobrih 60 tisoč, prvih je po naših podatkih za odtenek več, v bistvu sta po zastopanosti skoraj povsem z ramo ob rami. Nimamo teh podatkov, a menimo, da je velika večina cliov bencinskih, golfov pa, vsaj starejših, več dizelskih. Povejmo, da je lani golf praznoval 50 let, vozi v prenovljeni osmi generaciji, clio je zdaj v tako imenovani drugi fazi pete generacije, na trgu je od začetka devetdesetih let. Golfe so nekoč med drugim izdelovali v sarajevskem Tasu in vidimo še tudi kakšnega tako starega. Veliko cliov na naših cestah je bilo narejenih v novomeškem Revozu, bil je tudi čas, ko je bil na trgu že novejši model tretje generacije, pa so pri nas proizvajali še prejšnjega (clio storia) in se je po ugodni ceni tudi zelo dobro prodajal.

Na tretjem mestu je VW passat (43 tisoč), pa za njim škoda octavia (29 tisoč), renault megane (28 tisoč) in audi A4 (25 tisoč). Vse sami klasično oblikovani avtomobili, tudi v nadaljevanju je tako (opel astra, VW polo, opel corsa, citroën C3). Prvi med športnimi terenci, ki so danes tako moderni, je VW tiguan na 12. mestu, na 16. mu sledi renault captur. Pred njima je s 17 tisoč primerki na visokem 11. mestu VW touran, danes eden redkih enoprostorcev, ki so še dosegljivi na trgu. Kar je po svoje težko razumljivo, saj je na primer na slovenskih cestah še kar 15 tisoč primerkov renaulta scenica (skupaj s podaljšano izvedbo grand scenic), nekoč zastavonoše družinskih enoprostorcev, ki ga sicer ni več v ponudbi. Omenimo še prav tako družinske velikoprostorce. Vselej najbolj uspešni citroën berlingo je v slovenskem voznem parku zastopan s podobno močnimi številkami kot touran in scenic. Konec lanskega leta jih je bilo še več kot 14 tisoč. Zadnja leta je bil sicer nekaj časa na voljo samo električni berlingo, od lani pa je znova tudi dizelski, kar je bil vedno pogon prve izbire.

Še najpogostejši električni modeli: lani je bilo konec leta v našem voznem parku 1700 in 1550 primerkov tesle Y in tesla 3, ki se sicer letos prodajata slabše. Pri nas vozi kakih tisoč primerkov malega BMW i3, ki ga žal tudi ni več v prodaji, le nekaj manj je renaultov zoe, namesto tega ima znamka zdaj druge modele. Potem je v parku po 800 primerkov VW ID.4 in ID.3 pa še drugi modeli koncerna VW. Med električnimi kitajskimi predstavniki je bil lani najvišje MG 4 (260 vozil), letos ga utegne prehiteti mali dongfeng box. Najbolj prestižni električni avto v našem parku je bil lani en (1) rolls-royce spectre.