Vstopamo v prvi pomladni mesec, še posebno nestrpno ga pričakujejo vrtičkarji. Tisti najbolj vestni so vrt, gredice, pripravili že jeseni in ga med zimo pustili počivati. Preostali pa začetek marca izkoristimo za odstranjevanje lanskih vrtnin, iz zemlje odstranimo koreninice in poberemo pridelek, ki je preživel zimo.
Če v en lonček posejemo več semen, jih bomo morali prepikirati. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Trajnice, kot so blitva, špinača in šparglji, okopljemo, da bodo zadihale s polnimi pljuči ter nas znova razveselile s pridelkom. Kljub temu pa s prekopavanjem vrta še malce počakajmo, da se zemlja osuši. Če nas bo marec razveselil s suhim vremenom in jo bomo odnesli brez presenečenj v obliki snežnih pošiljk, lahko to storimo že kmalu, saj zemlje to zimo ni kaj prida namakalo, po večjem delu države ni niti zmrzovala.
Čeprav večine sadik in semen marca še ne bomo dajali v zemljo na vrtu, pa je zdaj že čas, da začnemo sadike bolj resno vzgajati. V lončke posejemo papriko, paradižnik, čili, feferone in grah. Semena je dobro najprej za nekaj dni položiti med dva lista papirnate brisače, ki smo ju izdatno zmočili z vodo. Da bodo brisačke dlje ostale mokre, jih zapremo v vrečko z drsnim zapiranjem. Počakamo nekaj dni, da začnejo semena kaliti, nato jih prestavimo v kakovosten substrat, najbolje kompostno mešanico. Semena lahko razvajamo tudi s kamiličnim čajem.
Dve čajni žlički kamiličnih cvetov prelijemo s skodelico vode in pustimo stati približno deset ur, nato pripravek precedimo in vanj za približno eno uro namočimo semena. Pripravek bo najbolj koristil grahu pa tudi drugim metuljnicam, ki jih bomo sejali pozneje.
Dokler ne vzklijejo, je najpomembneje, da jim zagotovimo dovolj toplote, ko bodo iz zemlje pokukali zeleni vršički, pa jih premaknemo v hladnejši in bolj svetel prostor, sicer se bodo v iskanju svetlobe pretegnile. Če smo seme sejali vsako v svojo celico v sadilnih platojih oziroma lonček, se nam nekaj časa ne bo treba ukvarjati z njimi, če smo v en lonček posejali več semen, pa jih bo treba, ko bodo razvile liste (tiste prave, ki pridejo za kličnima listoma), prepikirati. Iz množice rastlinic izberemo najlepše ter vsako presadimo v svoj lonček ali jajčno lupinico; iz slednje sadike, ko bo pripravljena za sajenje na prosto, ne bo treba prestavljati, ampak jo bomo v zemljo zakopali skupaj z lupino.
V lončke posejemo papriko, paradižnik, čili, feferone in grah.
Na prosto pa lahko marca že posadimo čebulo, bob, zgodnje korenje in nekatere vrste solat, denimo majsko kraljico in atrakcijo ter druge vrste mehkolistnih. Kljub temu ne gre solate na prosto sejati na vrat na nos, ko se na koledarju izpiše tretji mesec. Temperatura zemlje naj bo vsaj pet stopinj Celzija.
