Vrtnice in čokolada niso dovolj: zakaj v času valentinovega razpadajo zveze

Raziskava, ki je leto dni spremljala intimne pare, je pokazala, da je verjetnost razhoda v dveh tednih pred valentinovim približno 2,5-krat višja kot jeseni ali spomladi. Ko so raziskovalci upoštevali še dolžino zveze, pretekle izkušnje z odnosi in spol, je bila verjetnost razhoda v tem obdobju kar več kot petkrat višja. Povečanje števila razhodov je bilo očitno predvsem pri parih, ki so že imeli težave, ne pa pri tistih, katerih odnos je bil stabilen ali se je še krepil. Na prvi pogled se to zdi nenavadno. Zakaj bi se pari razšli v času praznika, posvečenem ljubezni, povezanosti in predanosti?

 FOTO: Guliver/Gettyimages

Ugotovitve nakazujejo, da valentinovo deluje kot opomnik. Pri parih, ki se že dlje časa soočajo s težavami, lahko ta praznik občutke še okrepi in tiste v zvezi prisili, da se soočijo z vprašanji, ki so jih morda dolgo potiskali v ozadje: ali sem v tej zvezi srečen? Ali napredujeva? Je to praznik, ki ga glede na odnos želim praznovati? Psihologi takšne trenutke imenujejo časovni mejniki, to so točke, ki čas psihološko razdelijo na prej in potem. Spodbujajo k razmisleku o življenju in k sprejemanju odločitev, s katerimi se je prej odlašalo. Romantični odnosi pri tem niso izjema. Takšni datumi ne ustvarjajo dvoma, temveč pospešijo odločitve, ki so že dozorevale. Zamolčano negotovost spremenijo v občutek, da je sprememba neizogibna.

FOTO: Gettyimages

Valentinovo ni običajen mejnik. Gre za izrazito ritualiziran in komercializiran praznik, ki pri ljudeh pogosto vzbuja močne odzive, in le redko kdo do njega ostaja ravnodušen. V dneh okoli praznika oglaševanje, izložbe in družbena omrežja krepijo predstavo o tem, kakšna naj bi bila ljubezen: darila, trud, javni izrazi naklonjenosti in vidna predanost. Sodelovanje v teh ritualih simbolizira vlaganje v skupno prihodnost, izostanek pa lahko sproži dvome ali razočaranje. V tem smislu valentinovo ne spodbuja le razmisleka, temveč zahteva tudi dejavno potrditev odnosa. To pomaga pojasniti, zakaj do razhodov pogosto pride prav pred njim. Razhod po valentinovem se lahko zdi neiskren, zlasti če so si partnerji že izmenjali darila ali naredili načrte. Mnogi se zato raje odločijo za odhod, kot da bi se pretvarjali, da čutijo romantiko, ki je ni več, ali sprejeli geste, ki nakazujejo stopnjo predanosti, o kateri niso več prepričani.

 FOTO: Alexraths/Gettyimages

Raziskave kažejo tudi, da posamezniki včasih odlašajo z razhodom, da bi partnerju prihranili bolečino. V eni izmed raziskav je 22 odstotkov odraslih priznalo, da so zvezo končali pred valentinovim, ker niso želeli, da bi partner po nepotrebnem kupoval darila ali zapravljal denar, ko so sami že vedeli, da je razmerja konec. Občutek razdvojenosti; želja, da partnerja ne bi prizadeli, hkrati pa nezmožnost nadaljnjega pretvarjanja, psihologi imenujejo ambivalentnost. To ni ravnodušnost, temveč neprijetna situacija, v kateri hkrati doživljamo nasprotujoča si čustva in motive. Takšna notranja napetost lahko traja dolgo pred dejanskim razhodom, tudi v odnosih, ki na zunaj delujejo stabilni. Raziskave kažejo, da ambivalentnost dolgoročno napoveduje manjše zadovoljstvo in večjo nestabilnost zveze.

FOTO: Gettyimages

Valentinovo to ambivalentnost še okrepi, saj zasebno negotovost spremeni v javno sporočilo. Rezervacije večerij, pošiljanje cvetja ali objave na družbenih omrežjih imajo simbolni pomen in svetu sporočajo, da je odnos trden ter usmerjen v prihodnost. Svoje doda družbena primerjava. Ob valentinovem so odnosi drugih še posebej vidni,  pogosto v idealizirani podobi. Ko se pričakovanja glede tega, kakšna naj bi bila ljubezen dvigne, se lahko odnos, ki je že obremenjen z dvomi, nenadoma zdi neustrezen. Seveda valentinovo samo po sebi redko povzroči razhod. Lahko pa mesece negotovosti nenadoma postavi v ospredje in zasebne dvome spremeni v odločitve, ki se zdijo nujne in neodložljive, pojasnjuje portal Miss Zdrava.