Žabe so zelo koristna bitja. Že veste, zakaj?

Ko se dnevi ohladijo in postanejo bolj vlažni, se na naših vrtovih spremenijo tudi razmere za živali. Med obiskovalci, ki bi jih lahko opazili ob hiši, so tudi žabe in druge dvoživke. Za njihov prihod pa sploh ni nujen ribnik: dovolj so že mokra trava, gosto rastlinje, kup listja, kompost ali vlažen prostor pod cvetličnimi lonci. Tudi zunanja pipa, iz katere kaplja, lahko ustvari kotiček, ki bi jim ustrezal.

Če želimo torej žabe na vrtu opazovati, jih ni treba posebej privabljati s hrano. Veliko lahko naredimo že, če pustimo del vrta nekoliko bolj naraven. Višja trava, grmovje, kup vej ali listja dajejo živalim prepotrebno zavetje, manjša mlaka ali vrtni ribnik pa jim lahko ponudi tudi prostor za razmnoževanje. Takšna voda naj ima potem plitev, položen rob, da lahko živali brez težav vstopajo in izstopajo. Pa še to: ribe v majhnem ribniku niso najboljša družba za paglavce, saj lahko pojedo mrest in ličinke.

Ne preganjajmo jih

V Sloveniji živi 20 avtohtonih vrst dvoživk, med njimi več vrst žab, krastač, pupkov in močeradov. Na vrtovih je mogoče srečati, denimo, navadno krastačo, ki večino leta preživi na kopnem in se poleti pogosto zadržuje tudi v bližini človekovih bivališč.

Hiške za krastače so lahko tudi lep vrtni okras. FOTO: Mikelane45/Getty Images

Zanimiva obiskovalka je zelena rega, drobna žaba z oprijemalnimi blazinicami na prstih. Pri nas je splošno razširjena do približno 800 metrov nadmorske višine, večji del leta pa se zadržuje na gozdnih robovih, mejicah in travnikih z višjo vegetacijo. Še najlažje jo zaznamo po oglašanju, ki je najintenzivnejše takoj po sončnem zahodu.

Žabe so na vrtu sicer zelo koristne. Prehranjujejo se z žuželkami, polži, pajki in drugimi nevretenčarji ter tako pomagajo uravnavati velikost njihove populacije. Po podatkih Notranjskega regijskega parka lahko posamezna žaba v eni sezoni zaužije več tisoč žuželk. Če jih želimo opazovati, je zato smiselno omejiti pesticide in ponoči zmanjšati močno zunanjo razsvetljavo. Svetila privabljajo številne žuželke in s tem tudi žabe, vendar pretirana nočna svetloba čisto preveč moti njihov naravni ritem.

Pomembno je tudi, da žab ne preganjamo s soljo, kisom ali limoninim sokom. Dvoživke imajo namreč zelo občutljivo in prepustno kožo, takšne snovi bi jih lahko poškodovale.

Žabe so dobrodošle v vsakem vrtu. FOTO: Getty Images

V Sloveniji so dvoživke zavarovane, zato jih ne lovimo, ne odnašamo iz narave in ne uničujemo njihovih bivališč.

Najboljši čas za opazovanje je po dežju, zvečer ali ponoči, spomladi pa ob toplih in vlažnih večerih, ko se številne vrste selijo proti mrestiščem. Če imamo na vrtu miren, vlažen kotiček brez kakršnih koli kemikalij in z nekaj naravnega rastja, se lahko žabe pojavijo same – in postanejo lep kazalnik, da je naš vrt še kako živ.