Zakaj se poljubljamo? Pravi odgovor morda sploh ne obstaja

Najstarejši zapisi o poljubljanju segajo 4500 let nazaj v starodavno Mezopotamijo, tisočletja kasneje je izvor tega dejanja še vedno predmet razprav.  »Freud, znan po teorijah o otroških kompleksih, je menil, da je poljubljanje povezano s spominom na prijeten občutek med dojenjem,« knjigi The Science of Love  piše evolucijski psiholog prof. Robin Dunbar  Drugi domnevajo, da se je poljubljanje razvilo iz hranjenja s poljubom, metode, kjer se otroku hrana najprej prežveči in ji s potiskanjem jezika ponudi v usta. »Ta način hranjenja, imenovan premastikacija, bi lahko bil predhodnik poljubljanja,« za Guardian pojasnjuje Dunbar. Vendar pa, po mnenju evolucijskega psihologa Adriana Lameire z Univerze Warwick, premastikacija ne pojasni značilnega tipa poljuba: izbočenih ustnic z rahlim sesalnim gibom.

FOTO: Gettyimages

»Pri premastikaciji ljudje res izbočijo ustnice, a iz ust ne sesajo, temveč izločajo hrano,« pojasnjuje. Meni, da je poljubljanje morda zadnji korak rituala urejanja in nege dlake, kar se pri človeku podobnih primatih največkrat dogaja med člani iste družine. Ko skrbnik najde parazita ali ostanek hrane, približa napihnjene ustnice in ga nežno posesa. Ljudje nismo edini primati, ki se poljubljajo. Bonobi, zlasti zaljubljeni, se strastno dotikajo jezika, šimpanzi pa se poljubljajo in objemajo po spopadih. Večina poljubov pri velikih primatih je bolj podobna kljunčkanju.

Znanost o poljubljanju

Kaj vsebuje poljub? Za začetek približno 80 milijonov bakterij, ki se izmenjajo v desetih sekundah. Dotik ustnic, ki so najbolj senzitivni del telesa, preplavi možgane s taktilnimi informacijami in zniža raven hormona stresa kortizola. Slina vsebuje testosteron, zato so nekateri antropologi domnevali, da je poljubljanje nezavedno sredstvo za spodbujanje spolnega nagona pri potencialnem partnerju. »Ni dvoma, da poljubljanje z jezikom omogoča izmenjavo proteinov in drugih celic v slini ter zagotavlja zelo natančne informacije o imunskem sistemu druge osebe ter njenem zdravju,« pravi Dunbar. Raziskave kažejo, da bi se romantično poljubljanje lahko uporabljalo za oceno primernosti partnerja in krepitev bližine. Študija, ki je zaobjela 26 parov, je pokazala, da pogostejši objemi izboljšujejo raven holesterola, zmanjšujejo stres in povečujejo zadovoljstvo v zvezi.

FOTO: Gettyimages

Ni univerzalno

Delo avstrijskega etnologa Irenäusa Eibl-Eibesfeldta iz 70. let je pokazalo, da je poljubljanje prisotno v približno 90 odstotkih poznanih kultur. Neseksualno poljubljanje, kot poljub odraslega otroka, je morda univerzalno, pravi prof. William Jankowiak z Univerze Nevada v Las Vegasu. Nekateri raziskovalci, vključno z Jankowiakom, pa niso prepričani, da je romantični poljub evolucijski produkt. Če bi bil, bi moral biti univerzalen, kot je neseksualni poljubi. Leta 2015 so Jankowiak in njegova ekipa raziskovali 168 kultur in romantično poljubljanje odkrili v manj kot polovici, natančneje v 46 odstotkih. »Poljubljanje ni univerzalno, kar nakazuje, da gre za kulturni običaj,« pravi.

FOTO: Gettyimages

Primer so pripadniki plemena Mehinaku, staroselcev iz Brazilije, katerih prvi odziv ob opazovanju evropskih poljubov je bila ogorčenje. Jankowiak se sprašuje: »Če bi bilo romantično poljubljanje nekaj, za kar smo se razvili, katere kulturne sile so ljudi prisilile, da se odpovejo nečemu genetsko naravnemu, odgovornemu in prijetnemu?« Raziskave so pokazale tudi povezavo med manj oblačili in manj poljubljanja: v devetih od 11 arktičnih kultur je romantično poljubljanje prisotno skoraj povsod, v tropskih in subtropskih regijah pa ga skoraj ni. »V oblečenem okolju je edini taktilni stik obraz,« pojasnjuje Jankowiak. »Ljudje so lahko naklonjeni dotikanju, vendar ustnice niso nujno primarna zona,« povzema Miss zdrava.