Zakonska terapevtka: to so najpogostejše težave v zvezi

Občasni prepiri niso konec sveta, je pa nenehno izogibanje reševanju temeljnih težav lahko usodno za odnos. Psihologinja in zakonska terapevtka Emma Kenny je za Daily Mail razkrila najpogostejše zadrege, s katerimi se srečuje v svoji ordinaciji, ter ponudila nasvete, kako jih premagati.

FOTO: Drazen Zigic/gettyimages

Nehata se spraševati

Eden največjih sovražnikov partnerskega odnosa so domneve. Partnerja začneta verjeti, da vesta, kaj drugi misli, čuti ali namerava. Po besedah Emme Kenny je največja težava prav to, da si partnerja prenehata postavljati vprašanja. Predvidevanje namreč vodi v zamero pri obeh.

Njen nasvet: Bodite radovedni.

Namesto da rečete: »Vedno narediš isto,« raje poskusite z: »Pomagaj mi razumeti, kaj se je s tabo dogajalo v tistem trenutku.« Radovednost zmanjšuje napetost, obtoževanje in predvidevanje pa jo stopnjujeta. Večina se ob napadu postavi v obrambni položaj, takrat, ko začuti iskreno željo po razumevanju, pa se odpre in je pripravljena pojasnjevati dejanja ali občutke.

FOTO: Gettyimages

Ignoriranje prave težave

Pari pogosto trdijo, da se prepirajo zaradi posode, denarja, otrok, spolnosti, gospodinjskih opravil ali sorodnikov. Toda pomivalni stroj je le redko pravi razlog za spor. Frustracije zaradi kupa umazane posode velikokrat predstavljajo nekaj globljega: občutek, da partner drugega jemlje za samoumevnega.

Njen nasvet: Poimenujte čustvo.

Namesto: »Nikoli mi ne pomagaš pri hišnih opravilih,« je bolj iskreno reči: »Imam občutek, da nimam podpore, kar ti zamerim.« S tem se, namesto da partnerja prisilite v obrambno držo, oblikuje prostor za pogovor.

Predolgo molčita

Veliko oseb je zmotno prepričanih, da je ohranjanje miru prijazno. V resnici je to pogosto le odložena eksplozija. Potlačena čustva se prej ali slej izrazijo: največkrat zaradi povsem nepomembne malenkosti.

Njen nasvet: Povejte pravočasno.

»Spregovorite, ko je težava še dovolj majhna, da jo lahko mirno rešita. Ni treba iz vsakega občutka narediti drame, pomembno pa je, da ste iskreni, še preden grenkoba začne razjedati odnos.« Odsotnost nesoglasij ni znak zdrave zveze. Zdravi so tisti pari, ki znajo konstruktivno reševati spore.

FOTO: Gettyimages

Veliko govorita, malo poslušata

Številni pari se ves čas pogovarjajo, a v resnici ne komunicirajo. Kritizirajo, popravljajo, se zagovarjajo, prekinjajo drug drugega, iščejo opravičila ali naštevajo napake izpred desetih let. Takšen način komunikacije ne vodi nikamor.

Njen nasvet: Naučite se poslušati.

»Poslušajte, ne da bi že vnaprej pripravljali odgovor. To ne pomeni, da se morate z vsem strinjati, ampak da želite razumeti čustveno izkušnjo druge strani.« Dobra komunikacija pomeni tako iskreno poslušanje kot tudi jasno izražanje lastnih občutkov.

Intimnost ni več prednostna naloga

Ob besedi intimnost večina najprej pomisli na spolnost. V resnici intimnost označuje nežnost, očesni stik, smeh, skupne šale, drobne pozornosti in občutek, da vas partner zares vidi. Zaradi vsakodnevnih obveznosti se odnos pogosto spremeni v nekakšen poslovni sestanek.

Njen nasvet: Bodita namerna.

»Ne čakajta, da se bo spontanost čudežno vrnila. Dolgotrajna ljubezen zahteva zavestno odločitev. To morda ne zveni romantično, vendar je prav odločitev, da si tudi sredi vsakdanjega življenja vedno znova izbereta drug drugega, ena najbolj romantičnih stvari.« Za začetek pošljite partnerju prijazno sporočilo ali si vzemita čas drug za drugega brez telefonov in drugih zaslonov.  Trdni odnosi se gradijo z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji, ne z redkimi velikimi gestami.

Čustvena negotovost

Čustvena varnost je temelj zdravega odnosa. Če se nekdo počuti zasmehovanega, zavrnjenega, kaznovanega, prezrtega ali nenehno kritiziranega, bo sčasoma prenehal deliti občutke. Emma  pravi, da je to ena najpogostejših težav pri dolgoletnih parih.

Njen nasvet: Gradita čustveno varnost.

Da bi jo ponovno vzpostavila, morata partnerja ustvariti odnos, v katerem iskrenost ni sprejeta kot grožnja. Zmanjšajta sarkazem, medsebojno obtoževanje in tako imenovano beleženje točk, več prostora pa namenita odgovornosti, spoštovanju in razumevanju.

FOTO: Gettyimages

Odlašanje z iskanjem pomoči

»Premnogo parov se za terapijo odloči potem, ko so že več let nesrečni. Pogosto pridejo šele, ko je odnos že na robu razpada, tedaj je zadeve težje popraviti.« Po njenem mnenju terapija ne bi smela biti zadnja postaja pred razhodom, ampak način za redno vzdrževanje zdravega odnosa.

Njen nasvet: Pomoč poiščita čim prej.

»Ne čakajta, da se bosta začela prezirati, preden se začneta iskreno pogovarjati. Najbolj zdravi pari niso popolni, temveč so tisti, ki se vedno znova odločijo, da bodo svoj odnos popravljali in negovali.«