Želite zmanjšati tveganje za ločitev? To je statistično najugodnejša starost za poroko

O tem, katera starost je idealna za zakon, se že dolgo razpravlja. Medtem ko znanost še vedno ne more ponuditi enega samega odgovora, je ena od raziskav pokazala zanimiv vzorec: tveganje za ločitev se z leti najprej zmanjšuje, po določeni starosti pa začne ponovno naraščati.

Do približno 32. leta velja eno, nato drugo pravilo

Dolgo je veljalo prepričanje, da se z vsakim dodatnim letom življenja ob poroki zmanjšuje tudi možnost ločitve. A raziskava, ki jo je pred približno desetletjem izvedel Nicholas Wolfinger, profesor na univerzi v Utahu, je pokazala precej bolj zapleteno sliko. Analiziral je podatke ameriške nacionalne raziskave o razvoju družine, zbrane med letoma 2006 in 2010, pri tem pa uporabil statistične metode, s katerimi je mogoče zaznati tudi nelinearne povezave med različnimi dejavniki. Rezultati so bili zanimivi.

FOTO: Gettyimages

Do približno 32. leta je vsako dodatno leto starosti ob sklenitvi zakona povezano z okoli 11 odstotkov manjšim tveganjem za ločitev. Povedano drugače: po tej analizi ima zakon, sklenjen pri 27 letih, večje statistično tveganje za ločitev kot zakon, sklenjen pri 30 ali 31 letih. Toda pri približno 32 letih se trend obrne. Od te starosti naprej je vsako dodatno leto starosti povezano s približno pet odstotkov večjim tveganjem za ločitev. To seveda nikakor ne pomeni, da se bo nekdo, ki se poroči pri 35 letih, nujno ločil. Prav tako zakon, sklenjen v poznih dvajsetih, nima zagotovila, da bo uspešen. Gre zgolj za statistično povezavo, saj na stabilnost zakona vpliva ogromno drugih dejavnikov: od osebnosti in finančne stabilnosti do komunikacije, življenjskih vrednot in pripravljenosti na skupno življenje.

Zakaj naj bi po 32. letu tveganje začelo naraščati?

Na to vprašanje ni mogoče ponuditi preprostega odgovora. Wolfinger je poudaril, da gre za precejšnjo spremembo v primerjavi s starejšimi raziskavami. Po njegovih ugotovitvah se je ta trend v zadnjih dveh desetletjih verjetno razvijal postopoma. Raziskava, ki je temeljila na podatkih iz leta 2002, je denimo pokazala, da se je tveganje za ločitev pri ljudeh, ki so se poročili v tridesetih, predvsem izravnalo. To pomeni, da predpostavka čim pozneje tem bolje pri poroki morda ni tako preprosta, kot se je zdelo nekoč.

FOTO: Gettyimages

Kaj je posebnega pri obdobju okoli 30. leta?

Ena od možnih razlag je, da se osebe, ki se poročajo pri različnih starostih, med seboj razlikujejo tudi v drugih pomembnih vidikih: po izobrazbi, finančni stabilnosti, preteklih ljubezenskih izkušnjah, življenjskem slogu in mnogih drugih okoliščinah. Zato starosti ob poroki ne moremo obravnavati kot samostojnega faktorja za uspeh ali neuspeh zakona. Nekdo, ki se poroči pri 29 letih, ima lahko povsem drugačno življenjsko zgodbo kot nekdo, ki v zakon vstopi pri 35. Prav zato je zanimivo predvsem spoznanje, da povezava med starostjo ob poroki in tveganjem za ločitev ni preprosta in enosmerna.

FOTO: Fotografielink/Gettyimages

Torej: ali obstaja idealna starost za poroko?

Gledano izključno skozi  rezultate te analize, se kot obdobje z najnižjim statističnim tveganjem za ločitev izpostavljajo pozna dvajseta in zgodnja trideseta. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da obstaja ena sama čarobna starost, pri kateri bi se morali poročiti. Veliko pomembneje od številke na rojstnem listu je, ali sta partnerja pripravljena na skupno življenje, ali imata podobna pričakovanja glede zakona in prihodnosti ter ali znata reševati težave, ki se prej ali slej pojavijo v vsakem dolgotrajnem odnosu.

FOTO: Nadtochiy/Gettyimages

Raziskava zato morda ne odgovarja toliko na vprašanje »Kdaj se je najbolje poročiti?« temveč kaže nekaj drugega: povezava med starostjo ob poroki in stabilnostjo zakona se lahko skozi čas spreminja skupaj z družbo, načinom življenja in različnimi generacijami. Na koncu torej ni odločilna samo starost, pri kateri stopimo pred matičarja, temveč predvsem to, s kom in kako pripravljeni smo začeti skupno življenje, piše glossy.