

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Drazen Zigic/Gettyimages

FOTO: Sam Edwards/gettyimages




Analiza življenjskega zadovoljstva je pokazala, da vrhunec sreče pri ženskah najpogosteje nastopi v obdobju, ko živijo s partnerjem in z njim v prihodnosti načrtujejo poroko. Pri tistih, ki se dejansko poročijo, je porast sreče le kratkotrajen, po enem letu izgine in pade pod raven, na kateri je bila pred poroko, kažejo rezultati raziskave. Po drugi strani so moški po ugotovitvah raziskovalcev najsrečnejši takrat, ko so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti.
Sociologi so analizirali podatke 2.820 oseb, ki so v obdobju 18 let sodelovale v raziskavi o življenjskem zadovoljstvu, splošnem zdravju in duševnem počutju. Udeleženci so morali oceniti tudi, kako verjetno je, da se bodo poročili s trenutnim partnerjem, če z njim že živijo. Ženske, ki so menile, da je poroka s partnerjem, s katerim živijo, verjetna ali zelo verjetna, so poročale o najvišji ravni življenjskega zadovoljstva, ki so ga ocenjevale na lestvici od ena do deset. Življenjsko zadovoljstvo je bilo bistveno nižje pri ženskah, ki so bile že poročene, pa tudi pri tistih, ki so sicer živele s partnerjem, a so menile, da je poroka malo verjetna. Najnižje zadovoljstvo so izkazovale samske ženske.

Profesorica Belinda Hewitt z Univerze v Melbournu, ki je vodila raziskavo, je pojasnila: »Z možnostjo prihodnje poroke je povezanega veliko vznemirjenja in pričakovanja, pa tudi številne prijetne stvari, ki se jih lahko veselimo, kot sta poročni dan in medeni tedni. To daje razmerju močan občutek smisla in varnosti ter potrjuje, da je partner zelo zavezan, kar je za ženske, ki živijo v zvezi in načrtujejo poroko, zelo zadovoljujoče. Zakon je sicer prav tako zaveza, vendar z njim izgine pričakovanje poroke in projekt njenega načrtovanja, nadomestijo ga številni pritiski. To bi lahko pojasnilo, zakaj življenjsko zadovoljstvo žensk po poroki ne doseže ravni, ki so jo imele v obdobju skupnega življenja in razmišljanja o poroki.«

Splošno zdravje žensk, merjeno z vprašanji o tem, kako zdravo se počutijo in ali zbolevajo pogosteje od drugih, se je na podlagi odgovorov občutno izboljšalo, ko so iz samskega statusa prešle v skupno življenje s partnerjem in pričakovale poroko. Takšnega izboljšanja zdravja ni bilo zaznati pri ženskah, ki so se preselile k partnerju, a niso pričakovale, da se bodo z njim poročile. Pri moških pomembnih sprememb v splošnem zdravju ob spremembi partnerskega statusa niso zaznali.

V Avstraliji izvedena raziskava je vključevala osebe, stare od 18 do 44 let, ki so bile na začetku študije samske. Udeleženci so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenjevali na lestvici od nič (sploh nisem zadovoljen/-na) do deset (popolnoma zadovoljen/-na). Povprečna ocena pri samskih ženskah je znašala 7,49, pri ženskah, ki so živele s partnerjem, a niso pričakovale poroke, se je zvišala na 7,75. Pri poročenih ženskah je povprečna ocena znašala 7,74. Najvišje povprečno življenjsko zadovoljstvo, 7,89 so občutile ženske, ki so živele s partnerjem in za katere je bila poroka verjetna. V zaključku študije, objavljene v reviji Social Sciences & Humanities Open, avtorji navajajo, da je za dobrobit žensk najugodnejše stanje v partnerskem odnosu pričakovanje poroke, ne pa zakon sam.