Znanost pravi: inteligentnejši moški so manj konservativni

V Nemčiji izvedena študija je pokazala, da so moški z višjim inteligenčnim količnikom manj nagnjeni k tradicionalnim vrednotam. Glavni avtor raziskave, psiholog in raziskovalec Maximilian Krolo z univerze Saarland ob tem poudarja, da takšnih razlik med ženskami niso zaznali. Raziskava je temeljila na Projektu nadarjenosti Marburg, v okviru katerega so v šolskem letu 1987/1988 testirali inteligenčni količnik več kot 7000 osnovnošolcev. Pri tem se je izkazalo, da je bilo približno 150 otrok oziroma dva odstotka zelo visoko inteligentnih. Večino testiranih (107) so nato v naslednjih letih spremljali v longitudinalni študiji skupaj s primerjalno skupino oseb s povprečno inteligenco ter jim večkrat zastavljali vprašanja o različnih temah, je pojasnil avtor.

FOTO: Gettyimages

»Danes, po več kot 35 letih, smo tej skupini zastavili številna vprašanja o njihovih političnih stališčih,« je povedal raziskovalec Jörn Sparfeldt, profesor na univerzi Saarland. Na vprašanja je odgovorilo 87 visoko nadarjenih odraslih in 71 odraslih s povprečnimi sposobnostmi. Udeleženci študije so se politično opredelili na lestvici od leve proti desni in izpolnili podroben vprašalnik o politični usmerjenosti. Raziskava je zajela štiri tematska področja, med drugim socializem in liberalizem. »Izkazalo se je, da so moški s povprečnimi sposobnostmi pogosteje podpirali vrednote, povezane s tradicijo in strogim družbenim redom. Hkrati so moški z visokim inteligenčnim količnikom redkeje zagovarjali takšna tradicionalno konservativna stališča,« je dejal Krolo.

FOTO: Gettyimages

»Ker visoko nadarjeni ljudje pogosto zasedajo vplivne položaje, je zanimivo razumeti, kako gledajo na politiko, gospodarstvo in družbo nasploh,« je dodal Sparfeldt, ki je Projekt nadarjenosti Marburg tri leta vodil kot znanstveni direktor. Raziskava je pokazala še, da visoka inteligenca, kot bi morda pričakovali, ne vodi v radikalna politična stališča. Nasprotno, visoko nadarjeni odrasli so v povprečju politično prav tako strpni in zmerni kot preostalo prebivalstvo. »Kljub temu so potrebne nadaljnje raziskave, denimo o tem, ali se bolj konservativna stališča odražajo tudi v političnem delovanju,« je še povedal Sparfeldt. Študija, pri kateri je sodeloval tudi Detlef Rost z univerze Philipps Marburg v Nemčiji, je bila januarja objavljena v akademski reviji Intelligence.