7 trendov, ki trenutno spreminjajo avtomobilsko industrijo

Avtomobilska industrija se ne spreminja samo zaradi prehoda z bencina na elektriko. Hkrati se spreminjajo tehnologija vozil, način njihove proizvodnje, cenovna razmerja med različnimi pogoni, konkurenca med proizvajalci in celo vprašanje, kaj kupec pravzaprav kupi, ko kupi avtomobil.

Vozilo postaja vse bolj povezano s programsko opremo, umetno inteligenco in digitalnimi storitvami. Na evropskem trgu hibridi trenutno dosegajo večji delež novih registracij kot katerikoli drug tip pogona, električni avtomobili pa hitro pridobivajo delež. Kitajski proizvajalci povečujejo pritisk na tradicionalne znamke, medtem ko nižje cene baterij in prihod cenejših modelov spreminjajo ekonomiko električnih vozil.

Gre za procese, ki tečejo hkrati in vplivajo tako na proizvajalce kot kupce novih in rabljenih avtomobilov. Če spremljate novice iz sveta avtomobilizma, je zato vedno bolj pomembno razumeti širšo sliko in ne samo posameznih novih modelov.

1. Električni avtomobili iz niše prehajajo v glavni del trga

Elektrifikacija ostaja eden najpomembnejših dolgoročnih premikov avtomobilske industrije, vendar se razvoj med posameznimi trgi močno razlikuje.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo IEA je bilo leta 2025 po svetu prodanih več kot 20 milijonov električnih avtomobilov, kar je približno 20 odstotkov več kot leto prej. Električni avtomobili, kamor IEA v tem podatku vključuje baterijska električna vozila in priključne hibride, so predstavljali približno četrtino vseh novih prodanih avtomobilov na svetu.

Tudi evropski podatki v letu 2026 kažejo nadaljevanje premika. ACEA je za prvo polovico leta 2026 poročala, da so baterijska električna vozila dosegla 20,7-odstotni delež novih registracij v EU, medtem ko je bil leto prej njihov delež 15,6 odstotka.

Električni pogon torej ni več vprašanje oddaljene prihodnosti. Za proizvajalce postaja pomemben del osnovnega portfelja, za kupce pa ena od običajnih možnosti pri izbiri naslednjega vozila.

To ne pomeni, da se vsi trgi elektrificirajo enako hitro. IEA je za leto 2025 na primer zabeležila skoraj 55-odstotni delež električnih avtomobilov na Kitajskem, medtem ko je bil trg v ZDA precej počasnejši.

Vir: IEA, Global EV Outlook 2026; ACEA, New Car Registrations, H1 2026.

2. Hibridi so postali pomemben vmesni korak

Medtem ko se veliko razprav osredotoča na tekmovanje med električnimi avtomobili in klasičnimi bencinskimi oziroma dizelskimi vozili, evropski kupci trenutno pogosto izbirajo tretjo možnost.

V prvi polovici leta 2026 so klasični hibridi predstavljali kar 37,3 odstotka novih registracij v Evropski uniji. To je bil največji delež med posameznimi vrstami pogona. Baterijska električna vozila so dosegla 20,7 odstotka, priključni hibridi pa 9,8 odstotka. Skupni delež bencinskih in dizelskih avtomobilov se je zmanjšal na 29,7 odstotka, leto prej je znašal 37,8 odstotka.

Hibridi so zanimivi predvsem za kupce, ki želijo zmanjšati porabo goriva, vendar še niso pripravljeni na popoln prehod na električni avtomobil oziroma nimajo ustreznih možnosti za redno polnjenje.

Podoben vzorec kaže tudi Deloittova raziskava Global Automotive Consumer Study 2026, ki je zajela več kot 28.500 potrošnikov v 27 državah. Raziskava ugotavlja, da zanimanje za baterijska električna vozila med regijami ostaja neenakomerno, medtem ko se zanimanje za hibride krepi zaradi vprašanj cene, dostopa do polnjenja in praktičnosti.

To proizvajalce postavlja pred zahtevnejšo nalogo. Namesto enostavnega prehoda z ene tehnologije na drugo morajo za zdaj vzdrževati in razvijati več različnih pogonskih sistemov.

Vir: ACEA, H1 2026; Deloitte, 2026 Global Automotive Consumer Study.

3. Cenovna bitka pri električnih avtomobilih se zaostruje

Ena največjih ovir pri širši uporabi električnih avtomobilov je bila dolgo njihova višja nakupna cena. Tudi ta razlika se postopoma zmanjšuje.

IEA ugotavlja, da so se povprečne prodajne cene baterijskih električnih avtomobilov leta 2025 znižale na več velikih trgih. V Nemčiji je kombinacija cenejših novih modelov, nižjih stroškov baterij in cenovne politike proizvajalcev znižala povprečno ceno baterijskih električnih vozil za približno šest odstotkov.

Evropa kljub temu še nima velike ponudbe res poceni električnih avtomobilov. IEA navaja, da je bilo leta 2025 manj kot deset odstotkov baterijskih električnih modelov v Evropi na voljo po ceni pod 30.000 evrov, medtem ko je bil pri avtomobilih z motorjem z notranjim zgorevanjem ta delež približno četrtinski.

Pritisk na cene pa se povečuje. Cene baterijskih celic padajo, na trg prihajajo manjši modeli, konkurenca med proizvajalci se stopnjuje, evropske znamke pa se soočajo tudi z vse večjo ponudbo iz Kitajske.

Za kupca to pomeni, da primerjava samo med vrstami pogona postaja manj uporabna. Vedno pomembnejši postajajo skupni stroški lastništva, izguba vrednosti in pogoji financiranja. Tudi odločitev med leasingom ali kreditom za avto lahko pomembno vpliva na končni strošek avtomobila, ne glede na vrsto pogona.

Vir: IEA, Global EV Outlook 2026.

4. Kitajski proizvajalci spreminjajo globalno razmerje moči

Kitajska danes ni samo največji trg za električne avtomobile. Postala je tudi osrednje proizvodno središče industrije.

Po podatkih IEA je Kitajska leta 2025 proizvedla skoraj tri četrtine vseh električnih avtomobilov na svetu. Kitajski izvoz električnih avtomobilov se je v enem letu podvojil in presegel 2,5 milijona vozil.

V Evropi se ta sprememba že vidi. Prodaja električnih avtomobilov, izdelanih na Kitajskem, se je leta 2025 povečala za skoraj 50 odstotkov in dosegla približno 940.000 vozil. EU sicer od leta 2024 uporablja dodatne izravnalne dajatve za določene baterijske električne avtomobile iz Kitajske, kar vpliva na cenovno dinamiko in strategije proizvajalcev.

Pomembno je tudi, da konkurenca ni več samo cenovna. Kitajski proizvajalci močno vlagajo v baterijsko tehnologijo, programsko opremo, uporabniške vmesnike in hitrost razvoja novih modelov.

Rezultat je večji pritisk na tradicionalne evropske, japonske in ameriške proizvajalce, ki morajo skrajševati razvojne cikle in hkrati znižati stroške proizvodnje električnih vozil.

Za evropsko avtomobilsko industrijo zato elektrifikacija ni samo okoljski ali tehnološki prehod. Postala je tudi vprašanje industrijske konkurenčnosti.

Vir: IEA, Global EV Outlook 2026 – Manufacturing and Trade.

5. Polnilna infrastruktura se širi, vendar ostaja pomembna omejitev

Več električnih avtomobilov zahteva tudi več polnilnic. V Evropi se infrastruktura hitro širi, vendar rast ni enakomerno razporejena.

Po podatkih poročila Transport & Mobility Leuven, ki ga povzema ACEA, je skupna moč javne polnilne infrastrukture v EU do junija 2026 dosegla 41,6 GW, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Število javnih polnilnih postaj se je medletno povečalo za 21 odstotkov. EU je imela približno 1,2 milijona javnih polnilnih mest, vendar je to še vedno precej pod ciljem Evropske komisije, ki predvideva 3,5 milijona do leta 2030.

Še pomembnejša od skupnega števila je razporeditev polnilnic. Med posameznimi državami obstajajo velike razlike v dostopnosti, hitrosti polnjenja in pokritosti glavnih prometnih poti.

Polnilna infrastruktura zato postaja del konkurenčnosti avtomobilskega trga. Kupec električnega avtomobila ne ocenjuje več samo dosega vozila, ampak tudi hitrost polnjenja in možnosti polnjenja doma ter na poteh, ki jih redno uporablja.

Deloittova raziskava za leto 2026 dodatno ugotavlja, da večina vprašanih, ki razmišljajo o baterijskem električnem ali priključnem hibridnem vozilu, pričakuje, da bodo avtomobil pretežno polnili doma. Hkrati pomemben delež teh kupcev doma še nima dostopa do polnilnice.

Vir: ACEA/TML, EV Transition Quarterly Report 2026; Deloitte, 2026 Global Automotive Consumer Study.

6. Avtomobil postaja vse bolj programski izdelek

Naslednji velik premik se dogaja pod površjem. Vrednost avtomobila se vse manj določa samo z motorjem, podvozjem in mehansko opremo.

Evropska komisija je leta 2026 začela konkretneje povezovati avtomobilsko industrijo okoli koncepta programsko opredeljenih oziroma Software-Defined Vehicles. Evropska zveza za povezana in avtonomna vozila ECAVA med svoje glavne prioritete uvršča programsko opredeljena vozila, umetno inteligenco in podatke, nove računalniške arhitekture ter razvoj in testiranje avtonomne vožnje.

To pomeni, da se bodo funkcije avtomobila vse pogosteje spreminjale tudi po nakupu. Posodobitve programske opreme na daljavo lahko izboljšajo uporabniški vmesnik, dodajo funkcije ali spremenijo delovanje posameznih sistemov.

Deloittova raziskava 2026 kaže tudi, da je del potrošnikov odprt za personalizacijo z umetno inteligenco in izboljšave vozila prek posodobitev OTA oziroma »over the air«. Hkrati raziskava opozarja, da ostajajo skrbi glede deljenja podatkov velike.

Za avtomobilske znamke to pomeni spremembo poslovnega modela. Konkurenca se seli tudi na področja programske opreme, procesorjev, uporabniške izkušnje, podatkov in digitalnih storitev.

Kupec pa bo moral pri izbiri avtomobila vedno bolj preverjati tudi to, kako dolgo proizvajalec zagotavlja programsko podporo in katere funkcije so vključene v nakupno ceno.

Vir: Evropska komisija, European Connected and Autonomous Vehicle Alliance, 2026; Deloitte, 2026 Global Automotive Consumer Study.

7. Trg rabljenih električnih avtomobilov postaja pomembnejši

Prvi večji val električnih avtomobilov se zdaj seli na trg rabljenih vozil. To odpira novo vprašanje: kako pravilno oceniti vrednost nekaj let starega električnega avtomobila?

IEA ocenjuje, da je bilo leta 2025 na Kitajskem, v ZDA ter na petih velikih evropskih trgih skupaj prodanih več kot tri milijone rabljenih električnih avtomobilov, približno 35 odstotkov več kot leto prej. V petih analiziranih evropskih državah so električna vozila predstavljala približno štiri odstotke vseh transakcij z rabljenimi avtomobili, medtem ko je njihov delež leta 2021 znašal približno odstotek.

Hkrati se trg sooča z vprašanjem preostale vrednosti. IEA ugotavlja, da se je pri baterijskih električnih avtomobilih na petih analiziranih evropskih trgih povprečno ohranjanje vrednosti zmanjšalo z okoli 50 odstotkov leta 2022 na približno 35 odstotkov leta 2025. Na vrednosti vplivajo hitre tehnološke spremembe, cene novih električnih avtomobilov in vprašanja kupcev glede stanja baterije.

Zato bodo pri izbiri, ki jo predstavljajo rabljeni električni avtomobili, podatki o stanju baterije, dosegu, zgodovini vozila in preostali garanciji postajali še pomembnejši.

Tudi evropska zakonodaja gre v smer večje preglednosti. Uredba EU o baterijah določa, da bo od 18. februarja 2027 za baterije električnih vozil, ki bodo dane na trg ali v uporabo, potreben elektronski baterijski potni list z informacijami o modelu in konkretni bateriji.

To bi lahko dolgoročno olajšalo ocenjevanje baterij ter povečalo preglednost pri servisiranju, ponovni uporabi in prodaji rabljenih električnih vozil.

Vir: IEA, Global EV Outlook 2026; Uredba EU 2023/1542 o baterijah; Evropska komisija.

Avtomobil prihodnosti se spreminja na več področjih hkrati

Če bi morali avtomobilsko industrijo leta 2026 opisati z eno samo spremembo, elektrifikacija ne bi bila dovolj.

Tržni delež električnih avtomobilov se povečuje, vendar hibridi ostajajo izredno močni. Cene električnih vozil se postopoma znižujejo, kitajski proizvajalci spreminjajo globalno konkurenco, polnilna infrastruktura se hitro širi, programska oprema in UI prevzemata večjo vlogo, trg rabljenih električnih avtomobilov pa postaja vse pomembnejši del celotnega ekosistema.

Za kupca bo zato izbira avtomobila vedno manj odvisna samo od znamke, moči motorja ali porabe. Vedno pomembnejši bodo skupni stroški lastništva, programska podpora, možnosti polnjenja, vrednost vozila po nekaj letih ter kakovost in preglednost podatkov o avtomobilu.

Prav kombinacija teh dejavnikov bo določala, kateri proizvajalci, tehnologije in modeli bodo v prihodnjih letih pridobivali – in kateri bodo težje sledili spremembam.

Naročnik oglasne vsebine je NLB Car&Go d.o.o.