Septembra na vrtu ne pozabite na motovilec: ena najodpornejših vrtnin za hladne dni

Ko poletne vrtnine počasi zapuščajo gredice, je pravi čas za motovilec. Posejemo ga lahko še septembra, nato pa ga pustimo na vrtu čez zimo. Ob ugodni jeseni ga bomo rezali že oktobra ali novembra, po zimskem mirovanju pa bo znova rasel in nas zgodaj spomladi oskrbel s svežimi listi. Septembrske setve ni treba opraviti v enem dnevu. Pravzaprav je bolje, da jo razdelimo na dva ali tri termine. Prvo tretjino posejemo v začetku septembra, drugo okoli sredine meseca, zadnjo pa do približno 20. septembra. Tako bomo pridelek lažje pobirali postopoma. Zgodnejša setev bo ob topli jeseni pripravljena že oktobra ali novembra, poznejša pa bo večinoma prezimila.

Motovilec je ena tistih vrtnin, ki ne mara vročine, še preveč toplote ne. Najbolje kali pri približno 15–20 stopinjah Celzija, zato lahko v vročem septembru s kalitvijo počakamo ali pa gredico po setvi zaščitimo z belo kopreno. Ta zmanjša izhlapevanje in pregrevanje tal ter pomaga ohraniti enakomerno vlago. Tudi seme ima posebnost, je namreč med redkimi, ki z leti postaja boljše. Dve do tri leta staro seme lahko kali bolje kot povsem sveže. Za kalitev potrebuje nekaj dni nižjih temperatur, zato ni nič nenavadnega, če po setvi nekaj časa čakamo. Ko se vreme ohladi, lahko motovilec hitro in množično vzklije.

S posevkom počez po gredi bolje izkoristimo prostor, vendar ga je v vrsticah lažje obdelovati. FOTO: Emer1940/Getty Images

Malo priprave

Izberemo humozno, odcedno gredico. Pred setvijo jo plitvo zrahljamo, odstranimo plevel in dobro poravnamo. Če je na njej prej rasla vrtnina, ki je bila že pognojena, dodatno gnojenje običajno ni potrebno. Sejemo približno od pol centimetra do centimeter globoko. Pri domačem vrtu je najbolj praktična setev v vrste, približno 12–15 centimetrov narazen. Tako bomo lažje odstranjevali plevel, rastline pa bodo imele dovolj prostora. Po setvi zemljo rahlo pritisnemo in zalijemo. Medtem ko čakamo, da seme vzkali, pazimo, da se zgornji sloj zemlje ne izsuši, zato posevek po potrebi redno in nežno zalivamo. Če je po setvi še toplo in suho, lahka pomaga koprena. Ta ne služi ogrevanju, temveč predvsem zadrževanju vlage in zaščiti pred močnim soncem. Ko rastline vzklijejo in se ukoreninijo, je motovilec precej nezahteven in ga lahko skorajda prepustimo naravi.

Tudi zime se ni treba bati. Dobro razvite rastline prenesejo temperature do približno –15 stopinj, zato jih praviloma ni treba posebej zaščititi pred močnim mrazom. Bolj problematično je lahko močno zimsko sonce, ki lahko v kombinaciji z zamrznjenimi tlemi povzroči izsuševanje listov. Tudi v tem primeru je koristna vrtnarska koprena. Vendar pozor, v snegu lahko koprena naredi več škode kot koristi. Sneg jo lahko pritisne ob liste, pri nizkih temperaturah pa se lahko z njimi sprime in primrzne. Sneg je dobra zaščita, zato motovilec lahko pustimo kar pod njim.

Ko je vrt skoraj prazen, je čas za motovilec. FOTO: Westend61/Getty Images

Prve rozete septembrske setve bomo ob ugodni jeseni pobirali že oktobra ali novembra. Pozimi rast skoraj zastane, ob otoplitvah pa lahko pridelek spet pobiramo. Ko se temperature konec zime dvignejo, motovilec ponovno požene in je med prvimi svežimi vrtninami na vrtu. Pobiramo lahko cele rozete ali postopoma zunanje liste. Če režemo oziroma trgamo le zunanje liste, rastline ostanejo na gredi in pridelek podaljšamo. Poglejmo še sorte, med slovenskimi sta najbolj priljubljeni ljubljanski in žličar, obe spadata med naše avtohtone oziroma tradicionalne sorte in sta primerna za jesensko setev in prezimovanje.