Slikovit grad nad dolino reke Kolpe

Območje Slovenije je bilo vedno na prepihu. Po njenem ozemlju potekajo številne pomembne prometne poti tako od vzhoda proti zahodu kot od severa proti jugu. Prebivalci smo bili stoletja izpostavljeni številnim nevarnostim. Pred njimi se je bilo treba zavarovati, in to nalogo je (tudi) opravljalo kakih 1000 grajskih stavb.

Vse skupaj deluje idilično in lepo, da bolj ne bi moglo biti

Njihova usoda je različna. Nekatere zgradbe so se ohranile v dobrem stanju skozi ves čas svojega obstoja, druge so se spremenile v ruševine in izginile. Nekateri gradovi so imeli srečo in so jih v zadnjem času obnovili in danes spet služijo, sicer ne svojemu namenu, ampak je njihova vloga nekoliko drugačna.

Kolpa je še posebna lepa zvečer.

Eden takšnih je grad Vinica v istoimenskem naselju nad reko Kolpo na skrajnem jugu naše države. Zgrajen je bil v 15. stoletju z namenom obrambe pred turškimi vpadi, in sicer na temelju starejše zgradbe, ki je bila tu zgrajena v 11. stoletju. Pod gradom je namreč reka Kolpa sorazmerno plitva in je omogočala lahek prehod, prav tega pa sta onemogočala grad in njegova posadka. Turki so grad večkrat oblegali, najhuje je bilo v letih 1469 in 1471, vendar jim gradu nikdar ni uspelo osvojiti. Vinica in njena okolica imata tudi precej starejšo zgodovino in sta bila poseljena še v halštatskem in latenskem obdobju. Izkopavanja, ki jih je v obdobju 1905–1914 izvajala vojvodinja Makleburška, so na plan prinesla bogate izkopanine, ki pa so jih nekaj deset let pozneje prodali v ZDA.

Kot se za pravi grad spodobi, k njemu spada več legend

Kot se za pravi grad spodobi, k njemu spada več legend. Prva pravi, da se je v Vinico zatekel neki Uskok pod pretvezo, da beži pred Turki. Izdajal se je za kristjana in prijatelja, a je bil v resnici turški vohun. Viničani so to izvedeli in ga v besu razčetverili. Druga legenda pravi, da se je nekega dne na drugi, hrvaški strani reke pojavila turška konjenica, in sicer v tako velikem obsegu, da je bilo jasno, da se pred njo ni mogoče obraniti. Viničani so se zatekli na bližnji hrib Žeželj in tam na procesiji okoli cerkve sveto Marijo prosili pomoči. Turki so od daleč videli veliko množico ljudi in mislili, da je to močno oborožena krščanska vojska. V strahu so pobegnili in Viničani še danes vsako leto v zahvalo romajo k tej cerkvi.

Grad Vinica se pne nad Kolpo.

Že precej propadajoči grad je bil leta 2015 v celoti obnovljen in oblikovan v vinoteko in butični hotel Soba Ranina. Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, si na grajskem dvorišču lahko ogledamo zbirko starodavnih kmečkih vozov.

Reka poleti daje osvežitev.

Vse skupaj deluje idilično in lepo, da bolj ne bi moglo biti. V bližnji Kolpi se poleti namaka kopica obiskovalcev. Z dvorišča gradu se odpre lep razgled po Beli krajini in še na hrvaško stran, za želodčke pa poskrbi mondeno gostišče. Grad Vinica z naseljem okoli njega je prava paša za oči.