POLARNI MRAZ NI HEC

Ste točili gorivo pred 15. novembrom? Čakajo vas težave

Poletno dizelsko gorivo je pozimi smrt za avto. Tudi jesenska mešanica, ki se je na črpalkah točila do 15. novembra, je ob današnjih temperaturah, ki so segale celo do -25 stopinj Celzija, popolnoma neustrezna. Kaj storiti, če tankate bolj poredko in imate v rezervoarju neustrezno gorivo? In kaj svetujemo voznikom električnih vozil?
Če ste nazadnje tankali diesel pred 15. novembrom, imate danes hudo težavo. FOTO: Delo UI
Če ste nazadnje tankali diesel pred 15. novembrom, imate danes hudo težavo. FOTO: Delo UI
E. N., B. K.
 8. 1. 2026 | 19:16
7:06

Vozniki dizelskih avtov, ki letno prevozite malo kilometrov, imate v posodi za gorivo morda še poletni ali jesenski dizel, ki nista odporna proti »zmrzovanju« v tako nizkih temperaturah kot smo jim priča danes. Kaj narediti v takšnem primeru, smo vprašali nekatere naftne trgovce, ki imajo bencinske servise na Slovenskem, kot tudi predstavnike avtomobilske znamke.

Sogovorniki iz naftne industrije so pojasnili, da strokovno ne govorimo o »zmrzovanju« dizelskega goriva, ampak predvsem o izločanju parafinskih kristalov. Ko so poletni tipi goriv ali zimska dizelska goriva slabe kakovosti izpostavljena nizkim temperaturam, se molekule, predvsem parafini in biokomponente, od ostalega tekočega goriva ločijo v majhne trdne kristale, ki lahko zamašijo filtre za gorivo dizelskih avtomobilov. Temperatura, pri kateri se začne ta postopek ločevanja, se imenuje Cloud Point (CP), ko dizel postane motnega videza namesto običajnega prozornega in svetlega. Temperatura, pri kateri pride do zamašitve filtrov, pa se imenuje točka filtrirnosti (CFPP – Cold Filter Pluging Point). Oba parametra sta opredeljena in izmerjena skladno z evropskim standardom EN590, zahteva za točko filtrirnosti CFPP (Cold Filter Pluging Point) je pa tudi zakonsko urejena in se spreminja glede na podnebje in sezono v državi.

V Petrolu opozarjajo, da je filtrirnost laboratorijsko izmerjen podatek. V naravnem okolju lahko do motenj pride tudi že nekoliko prej. Pri gorivu s filtrirnostjo -23 stopinj Celzija se motnje v pretoku lahko pojavijo že dve ali tri stopinje prej, torej že pri -20 stopinjah Celzija. Javno objavljene temperature zraka v medijih pa so izmerjene na višini metra in pol do dveh metrov. Na višini pol metra od tal, kjer se običajno nahaja rezervoar goriva, je temperatura lahko tudi od 5 do 7 stopinj nižja!

Sezona točenja zimskega dizelskega goriva v Sloveniji in v večini držav EU začne sredi novembra in traja do konca februarja prihodnjega leta. Takrat morajo bencinski servisi prodajati dizelsko gorivo, katerega točka filtrirnosti znaša vsaj –20 stopinj Celzija. To v praksi pomeni, da vozniki dizelskih vozil težav pri takšni temperaturi ne bi smeli imeti. Seveda gredo naftne družbe še korak naprej in izdelujejo še odpornejša in dražja premijska dizelska goriva. Običajni diesel ima temperaturno odpornost okoli –20 stopinj Celzija, premijski pa pod –30 stopinj Celzija, nekateri celo kar do –40 stopinj Celzija. 

Čim prej je dobro porabiti dizel, natočen poleti, glede dodatkov pa so mnenja različna. Foto: Reuters
Čim prej je dobro porabiti dizel, natočen poleti, glede dodatkov pa so mnenja različna. Foto: Reuters

Obstajajo celo štiri sezone diesla

Poleg poletnega in zimskega diesla naš največji naftni trgovec prodaja tudi jesenski in spomladanski diesel:

  • od 15. aprila do 30. septembra (poletno obdobje) za filtrirnost največ 0°C
  • od 1. oktobra do 15. novembra (jesensko obdobje) za filtrirnost največ -10°C
  • od 16. novembra do 29. februarja (zimsko obdobje) za filtrirnost največ -20°C
  • od 1. marca do 14. aprila (spomladansko obdobje) za filtrirnost največ -10°

Povedano po domače: če imate v rezervoarju jesenski diesel, ki je bil naprodaj do sredine novembra, ste imeli danes težave. Nasveti naših sogovornikov, kaj storiti, če nas nizke temperature ujamejo z neustrezno recepturo dizelskega goriva, so si podobni. Če vemo, da imamo v posodi za gorivo poletni dizel, naši sogovorniki priporočajo, da ga čim prej porabimo in natočimo odpornejša premijska zimska goriva. O uporabi zimskega aditiva, ki bi preprečil izločanje parafinskih kristalov, pa so mnenja različna. Nekateri to početje odsvetujejo, v Petrolu pa priporočajo uporabo zimskega aditiva. A ob tem opozarjajo, da aditivi učinkujejo preventivno in jih moramo dodati, ko še ni prišlo do kristalizacije. Najbolje je to storiti med točenjem goriva, da se dobro premeša.

Takole pravi naš največji naftni trgovec:

  • Zimski dodatki učinkujejo preventivno, torej le ob pravočasni uporabi in ko je gorivo še bistro.
  • V primeru že izločenega parafina dodatki ne učinkujejo (parafin se ponovno utekočini  le z ustreznim segrevanjem goriva oz. pri višjih temperaturah).
  • Zagotoviti moramo dobro mešanje dodatka z gorivom (dodajanje pred ali med novim polnjenjem rezervoarja).
  • Tudi ob upoštevanju vseh zgornjih zahtev točnega učinka uporabljenega dodatka žal ni mogoče natančno predvideti.

Kadar pa nam dizelsko gorivo »zmrzne«, pa je edina rešitev topla garaža. 

E-avti v mrazu: manjši doseg, počasnejše polnjenje

Kaj pa električna vozila? Tudi ta so občutljiva. Električni avtomobili uporabljajo litij-ionske baterije, ki so občutljive na mraz. Pri nizkih temperaturah se kemijske reakcije znotraj celic upočasnijo, zaradi česar baterija ne more sproščati energije tako učinkovito kot v toplejših razmerah. Posledično se zmanjša kapaciteta, moč in možnost hitrega polnjenja. Tudi rekuperacija energije, bolj poznana kot vožnja brez zavor, ne deluje več.

Pri –20 stopinjah, kakršnim smo bili priča danes, pametne termične upravljalne enote v sodobnih e-vozilih (EV) poskušajo ogreti baterijo, a to porabi del energije. Rezultat je nižji razpoložljivi doseg in daljši časi polnjenja. Stopnja, s katero se doseg zmanjša, je odvisna od modela, kemije baterije in strategije ogrevanja. V praksi pri –20 stopinjah povprečen EV izgubi med 20 in 40 odstotki dosega glede na to, kar zabeleži enak avtomobil pri +20 stopinjah Celzija. To pomeni, da če osnovna tesla prevozi 400 kilometrov, se lahko v zimskih razmerah ta številka zniža na 240–320 kilometrov. Dodatno bo doseg krčilo gretje potniške kabine in ogrevanje sedežev med vožnjo. 

Hitrost polnjenja prav tako trpi v mrazu. Hitri polnilci, t.i. superchargerji, lahko pri normalnih temperaturah napolnijo baterijo od 10 na 80 odstotkov v približno pol ure, a to je odvisno od temperature baterije. Pri –20 stopinjah je mogoče, da bo povsem hladen baterijski polnilec zavrnil hitre polnilne tokove ali pa bo avtomobil najprej porabil nekaj energije za segrevanje baterije, preden začne s polnjenjem z višjimi močmi. To ni napaka polnilnika ali avtomobila, ampak odziv baterije, ki ščiti celice pred poškodbami.

Nasveti za voznike v mrazu: ohranite baterijo toplo! Pred vožnjo, če je mogoče, parkirajte vaše vozilo v garaži ali toplem prostoru. Če avtomobil omogoča pred-ogrevanje baterije preko aplikacije, ga uporabite preden zapustite dom. Baterijo polnite čez noč s nižjimi tokovi, ki so prijaznejši do baterij. 

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
VARČEVANJE
PromoPhoto
PREZRAČEVANJE
Promo
FORUM
PromoPhoto
POLETJE
Promo
FIBROMIALGIJA
LIKE 2026
Promo
CERTIFIKAT
PromoPhoto
REVOLUCIONARNO
Promo
NAPADI
PromoPhoto
REDMI
PromoPhoto
PRAVA USPEŠNICA
Promo
ODER