Ime je nekoliko zavajajoče, saj bi pomislili, da jo bomo z vrta pobirali sredi zime. Vendar ni tako, zimska solata je namreč skupno ime za več sort mehko- in krhkolistnih solat, ki jih sejemo jeseni, čez zimo pustimo na gredi, pobiramo pa predvsem spomladi. Hladne mesece preždijo v mirovanju, ko se dnevi proti koncu zime podaljšajo in tla ogrejejo, pa znova začnejo rasti. Tako so med prvimi svežimi vrtninami, ki nas na domačem vrtu razveselijo spomladi. V nižinskih in osrednjih delih Slovenije je za setev začetek oktobra še primeren, če je jesen mila, tudi nekoliko pozneje. Vendar je v tem poznem jesenskem terminu sajenje varnejša izbira, če seveda še dobimo sadike, saj imajo pred zimo dovolj časa, da se prilagodijo na gredi. Pri setvi moramo računati na čas za kalitev in začetno rast, zato zdaj ne kaže več odlašati.

Med prvimi pomladnimi vrtninami nas bo razveselila v skledi. FOTO: Osakawayne Studios/Getty Images
Prava sorta in primerna greda
Izberemo sorte, namenjene jesenski setvi in prezimovanju. Med mehkolistnimi sta najpogostejši nansen in zimska rjavka, med kodrolistnimi pa pariška, posavka in vegorka. Rastline naj bodo pred zimo dobro razvite, vendar ne prevelike in preveč bujne. Greda naj bo na svetlem in zavetnem mestu, tla pa rahla in dobro odcedna. Zastajanje vode pozimi lahko poškoduje korenine, zato težka in mokra tla pred setvijo dobro prerahljamo. Odstranimo tudi ostanke prejšnjih vrtnin. Revnejši zemlji dodamo nekaj zrelega komposta, sicer dodatno gnojenje ni potrebno. In še opozorilo: ne sejmo v bližini peteršilja, ki ga pogosto pustimo na vrtu čez zimo, saj je ta edini slab sosed zimske solate.
Ko se dnevi podaljšajo in se tla ogrejejo, zimska solata hitro napreduje.
Seme posejemo plitvo. Po vzniku rastline po potrebi razredčimo, saj pregosta setev pomeni slabše prezračevanje in več možnosti za bolezni v vlažnem jesenskem vremenu. Tudi sadike posadimo dovolj narazen, da se listi ne dotikajo.

Zimska solata je skupno ime za več sort mehko- in krhkolistnih solat, ki jih sejemo jeseni, pobiramo spomladi. FOTO: Getty Images

Varnejša izbira pozno jeseni so sadike. FOTO: Kesinee Khaikaew/
Getty Images

Zastirka bo ublažila temperaturna nihanja v tleh. FOTO: Zlikovec/Getty Images

Med prvimi pomladnimi vrtninami nas bo razveselila v skledi. FOTO: Osakawayne Studios/Getty Images
Pozimi naj čim bolj miruje
Zimska solata prenese krajše in zmerne zmrzali, pri močnejšem ali dolgotrajnejšem mrazu pa ji zaščita koristi. Najpreprostejša je vrtnarska koprena, položena čez nizke loke, ali pritrjena tako, da rastlin ne stiska. Robove dobro pritrdimo. Koprena zmanjša vpliv mraza in vetra, hkrati prepušča svetlobo in zrak. Na zelo izpostavljenih ali hladnih legah pride prav tudi nizek tunel, zimsko solato pa lahko gojimo tudi v rastlinjaku. V obeh primerih so razmere nekoliko stabilnejše, vendar je treba ob sončnih in toplejših dneh prostor prezračiti. Pod zaprtim tunelom ali v rastlinjaku se lahko hitro nabereta toplota in vlaga, kar poveča možnost bolezni. Temperaturna nihanja v tleh lahko ublaži zastirka iz suhega listja ali drugega primernega organskega materiala. Zastirka naj ostane med rastlinami in ne prekriva njihovega osrednjega dela.
S primerno sorto, dobro pripravljeno gredo in nekaj zaščite lahko mlade rastline prezimijo na prostem.
Ko se temperature spustijo, solata skoraj neha rasti. To je normalen del prezimovanja. Pozimi je ne dognojujemo, zalivamo pa le ob izraziti suši. Preveč vlage v hladnem vremenu lahko povzroči več težav kot pomanjkanje vode. Mraz lahko poškoduje zunanje liste, vendar jih pustimo na rastlini do otoplitve. Spomladi odstranimo gnile in močno poškodovane dele. Kopreno takrat umaknemo oziroma jo uporabljamo predvsem ob hladnih nočeh, tunel pa redno prezračujemo. Ko se dnevi podaljšajo in se tla ogrejejo, zimska solata hitro napreduje. Zunanje liste lahko pobiramo postopoma, še preden so glavice povsem razvite, ali počakamo na njihovo polno velikost.