Agra v duhu inovativnih rešitev in tehnologij

Prostrano sejmišče Pomurskega sejma v Gornji Radgoni vsako leto konec avgusta gosti Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Letošnji, ki nosi številko 63, bo odprt od sobote, 23. avgusta, do četrtka, 28. avgusta. Kot pravi naš sogovornik, novi izvršni direktor Pomurskega sejma Boris N. Erjavec, ki smo ga prosili, da nam predstavi tako sejemsko dogajanje kot izzive Agre v prihodnosti, bo tokratna rdeča nit »predstavitev prebojnih kmetijskih in živilskih tehnologij vodilnih svetovnih proizvajalcev in inovativnih mladih podjetij«. Uvodoma poudari še, da je Agra najpomembnejši tovrstni sejem v regiji, kjer se Slovenija stika z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, pa tudi mnogo širše.

Kakšna bo letošnja Agra, kaj lahko pričakujejo obiskovalci?

Sejem bo poleg najrazličnejše opreme in sredstev za pridelavo in predelavo ponudil izbrane jedi in vrhunska vina. Nepogrešljiv del prireditve ostajajo strokovne razstave živali in predstavitve v maneži, na katerih lahko obiskovalci od blizu spoznajo slovenske avtohtone pasme domačih živali, govedorejski pitovni program, eleganco konj, raznolikost pasem ovc in koz, ki jih redimo v Sloveniji, konzumne ribe v ribniku ...

Za najmlajše bo nepogrešljiv obisk Vrtca malih živali. S strokovnim vodenjem in praktičnimi nasveti bodo postregli vzorčni sejemski vrtovi, gozdno-parkovni nasad in kozolec podnebnih ciljev. V medenem hramu in paviljonu Čebelji svet se bomo lahko z vsemi čutili poglobili v kraljestvo čebel.

Na sejmu bodo podeljena priznanja najboljšim z ocenjevanj kakovosti pod sejemskim okriljem, in sicer za meso in mesne izdelke, sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode, mleko in mlečne izdelke, vrhunska vina z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona in 15. ocenjevanja BIO vin, medu ter kmetijske mehanizacije in opreme. Mnoge izmed nagrajenih izdelkov in vin bodo lahko obiskovalci pokusili in preizkusili najnovejšo mehanizacijo.

Kakšni izzivi so spremljali letošnjo organizacijo?

Če smo se pred nekaj leti spoprijemali z izzivi ob epidemiji covida-19 pri ljudeh, pa so letos največji povezani z zdravstvenimi tveganji pri živalih. Posebej smo bili pozorni na možnost pojava slinavke in parkljevke ter modrega jezika pri govedu, pa tudi na tveganje afriške prašičje kuge, ki vpliva na organizacijo živalskih razstav na sejmu.

Z veseljem lahko povemo, da trenutno ni tveganj za razstavo goveda, zato bo ta lahko potekala v celoti in neokrnjeno. Vsi predvideni dogodki bodo izvedeni tudi v okviru predstavitve avtohtonih pasem.

Pri prašičerejskem delu sejma pa bomo, glede na previdnostne ukrepe, živali verjetno predstavili brez fizične prisotnosti, in sicer s slikovnim in video gradivom, predavanji in delavnicami. Seveda pa ne izključujemo tudi kakšnega presenečenja – morda bo kljub vsemu mogoče videti žival tudi v živo, vendar ob strogih varnostnih ukrepih in brez neposrednega stika.

FOTO: Foto Zauneker

Država partnerica sejma je letos Republika Srbija. Kakšna je njena vloga in kako bo njeno sodelovanje popestrilo sejemski program?

Država partnerica ima na sejmu Agra posebno vlogo. Gre za državo, ki je tisto leto v ospredju dogajanja in okoli katere se vrti pomemben del sejemskega programa. Letos nam je v posebno čast in veselje, da to vlogo prevzema Republika Srbija, država, s katero nas povezujejo številne vezi in skupna zgodovina.

Sejemsko partnerstvo ni zgolj poslovno, ampak pomeni tudi izmenjavo znanja in izkušenj, povezovanje podjetij, institucij in ljudi ter krepitev prijateljskih odnosov med državama.

V okviru partnerstva se bodo na sejmu predstavila srbska podjetja, ki že sodelujejo ali želijo sodelovati s slovenskimi podjetji in potrošniki, pa tudi s širšo regijo, ki jo sejem nagovarja. Obiskovalci bodo imeli priložnost okusiti pridelke, jedi, vina in druge izdelke iz Srbije, spoznati njihovo opremo in tehnologije za kmetijstvo ter živilsko industrijo in raziskati možnosti poslovnega sodelovanja.

Kulturni program ob odprtju sejma bo v celoti v znamenju Srbije, s tradicionalno glasbo in plesom vred. V čast državi partnerici bo v gozdno-parkovnem nasadu sejma zasajeno drevo, simbol sodelovanja in prijateljstva. Častni gost, ki bo tudi posadil drevo, bo srbski minister za kmetijstvo.

Ko že govoriva o sejemskem programu, katere novosti ste obiskovalcem pripravili letos?

Vsako leto največ novosti pripravljajo prav razstavljavci, ki se znova in znova potrudijo, da obiskovalcem pokažejo aktualnosti, inovacije ter nove smernice. Seveda ob tem ne manjka niti sejemskih popustov in posebnih akcij.

Tudi organizatorji sejma si prizadevamo, da bi vsako leto ponudili nove vsebine in pritegnili čim širše občinstvo. Med letošnjimi novostmi naj posebej omenim muzej starih kmečkih orodij, kjer bo na ogled del bogate kmečke dediščine – orodje, za katero mlajše generacije niti ne vedo, starejši pa ga bodo morda z nostalgijo prepoznali.

Agra je znana tudi po odličnem strokovnem programu. O čem bo govor letos?

Sejem bodo podčrtali mednarodni poslovni dogodki, aktualni strokovni posveti in razstave v organizaciji najpomembnejših slovenskih ustanov ter obilica praktičnih nasvetov. V soboto bi izpostavil mednarodno konferenco o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Srbijo ter okroglo mizo o turizmu na podeželju. V nedeljo bo zanimiv posvet o priložnostih in izzivih aktivnega gospodarjenja v zasebnih gozdovih Slovenije.

Morda največ posvetov se bo zvrstilo v ponedeljek. Med drugim bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavilo vizijo Naše kmetijstvo in hrana 2040, KGZS in Policija pa preventivno ravnanje kmetov za zaščito pridelkov, živine in premoženja pred krajami.

Torek prinaša posvet o posledicah evropske uredbe o krčenju gozdov za kmetijstvo, okroglo mizo Vinski turizem v Sloveniji, sadjarski posvet, sejo komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okroglo mizo Precizno kmetijstvo ter Madžarsko-slovenski poslovni forum.

V sredo bodo potekala srečanja z zamejskimi Slovenci, mednarodno poslovno srečanje Meet4Business AGRA 2025 na temo agroturizma, srečanje partnerjev SRIP HRANA …

V četrtek pa imamo na programu še strokovni posvet Geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov – priložnost za slovensko rokodelstvo, zaključni dogodek projekta Na deželo po delo ter posvet na temo hrane in znanja Smernice za šole prihodnosti.  

Vsako leto obiskovalce pritegne tudi bogat zabavni program. Kaj se obeta tokrat?

Kot smo že omenili, bo kulturni program ob odprtju sejma pripravila letošnja sejemska država partnerica – Srbija. V soboto bo obiskovalce razveselilo tekmovanje v plesanju polke, ki ga bo spremljal nastop znanega narodnozabavnega ansambla. Nedelja bo v znamenju moči in tradicije – na sporedu bo Fendt tekmovanje v vlečenju vrvi za najmočnejše Slovence ter kronanje 2. gozdarske kraljice Slovenije. Sicer pa bo za zabavo na Agri poskrbljeno vsak sejemski dan. Morda bi na tem mestu povabil še na poseben sobotni dogodek, Radgonsko noč, na kateri bo nastopila Nina Pušlar, v torek pa na Salon ranine, posvečen avtohtoni štajerski vinski sorti. Pester program pripravljamo tudi za mlade in najmlajše. Na voljo bodo otroški kotički, animacije, napihljiva igrala, vrtiljaki in zabavni park, ki bo razveselil vse v družini.

Kakšna je po vašem prihodnost sejemske dejavnosti, ki so ji nekateri napovedovali ne ravno rožnato prihodnost, a se vseeno zdi, da ljudje morajo nekatere stvari še vedno doživeti in videti v živo, ne zgolj prek interneta?

Res je, digitalizacija je pomembna in lahko sejemsko izkušnjo dopolni, nikakor pa je ne more nadomestiti. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo osebni stik, izmenjavo izkušenj in priložnost, da nekaj otipamo, okusimo ali preizkusimo v živo. Zato želimo, predvsem pri mladih, vzbuditi kulturo in navado obiskovanja sejmov in zavedanje, da se obisk sejma splača, saj ponuja veliko zanimivega in poučnega.

Pri Pomurskem sejmu veliko vlagamo v spremljevalne razstave, vzorčne nasade ter organizacijo strokovnih, poslovnih in stanovskih dogodkov. Pomemben del našega delovanja so tudi neodvisna strokovna ocenjevanja kakovosti izdelkov. Ta so za potrošnike objektiven kažipot po kakovosti na trgu, za sodelujoča podjetja pa pomembno tržno orodje.

Moja želja je, da Pomurski sejem postane vodilna platforma za povezovanje znanja, inovacij in ljudi. Prepričan sem, da sejmi ostajajo nepogrešljiv prostor druženja, učenja in ustvarjanja poslovnih priložnosti.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.