Zadnja leta smo priča presenetljivo dolgim in toplim jesenim. »Takšne razmere so primerljive s spomladanskimi – hladna jutra, topli dnevi in redne padavine,« pojasnjuje Vanes Husić, strokovnjak podjetja Metrob. To je po njegovem mnenju idealno za sajenje sadnega in okrasnega drevja, pa tudi za uspešno pridelavo poznopoletne in jesenske zelenjave.

Jesen je pogosto bolj stabilna kot pomlad. Rastline ne doživljajo temperaturnih šokov, zato se lažje ukoreninijo, bolje razvijejo koreninski sistem in zato tudi bolje prenesejo zimske razmere. »To še zlasti velja za sadike z golimi koreninami, ki jih sadimo, ko so rastline v mirovanju. Spomladi se nato lepo prebudijo in hitro zaženejo rast,« svetuje Husić.

Jesenska setev in sajenje

Čeprav mnogi vrtičkarji ob koncu poletja zaprejo zelenjavni kotiček, jesen ponuja vrsto možnosti za svežo, domačo zelenjavo. V začetku septembra je še čas za sajenje kapusnic (npr. brokolija, cvetače, zelja), pora in solatnic. Pomembno je, da izbiramo sorte s krajšo rastno dobo. Setev radiča, motovilca in zimskih solat naj poteka postopno, vsakih nekaj tednov – tako bomo imeli pridelek vse do zime. V oktobru dodamo še čebulo, v začetku novembra pa česen.

Kapusnice so jeseni celo uspešnejše kot spomladi, saj jih ne zmoti hitro segrevanje tal, ki pogosto povzroči prezgodnje cvetenje. Jeseni pa nam stabilne temperature omogočajo vzgojo bolj kompaktnih in kakovostnih glav.

FOTO: Alexander Raths/Shutterstock 

Priprava tal je ključ do uspeha

Jesenski vrt ne pomeni zgolj setve in sajenja – osnova je ustrezna priprava tal. »Po obiranju pridelkov temeljito prerahljamo zemljo na gredici in dodamo kakovostno gnojilo,« svetuje Husić. Vendar opozarja: količine prilagodimo temu, koliko smo že gnojili v sezoni. Pomembno je tudi, da uporabljamo mineralna gnojila tam, kjer želimo natančno odmerjanje hranil.

Za kapusnice in druge jesenske vrtnine je priporočljiva uporaba gnojil z večjo vsebnostjo kalija, saj ta utrjuje celične stene rastlin in spodbuja razvoj korenin. Tako jih prve jesenske zmrzali manj prizadenejo. »Odlična dopolnitev so tudi rdeče morske alge in simbiotske bakterije, ki krepijo koreninski sistem in splošno odpornost rastlin,« dodaja sogovornik.

Ker je september pogosto še vroč, je priporočljivo uporabiti kompostno zastirko. Ta ohranja vlago v tleh, zmanjša nihanje temperatur in hkrati deluje kot hranilo. Koristna je tudi pozneje, ko temperature padejo – takrat pomaga ohranjati toplotno stabilnost okoli korenin.

V loncu ali z golimi koreninami?

Jesen je že tradicionalno najboljši čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic. Poleti pridelovalci v vrtnarskih centrih ponujajo večinoma sadike v loncih – te so zaradi razvitih korenin manj občutljive in jih lahko sadimo skoraj vse leto, razen ob suši ali zmrzali. Posebna zgodba pa so sadike z golimi koreninami. »Te sadimo pozno jeseni, ko so brez listov in v fazi mirovanja. Takrat se korenine lepo utrdijo, zemlja pa se naravno usede, kar omogoča boljši stik s koreninskim sistemom,« pravi Husić.

Pri sajenju sadnega drevja najprej izberemo primerno podlago, ki določa velikost končnega drevesa – šibke podlage za manjša drevesa, sejanci za velika. Nato izberemo sorto, ki je odporna proti boleznim in škodljivcev. Čeprav je veliko sadnih vrst samooplodnih, bo za večji pridelek koristno, če posadimo vsaj dve, ki se med seboj oprašujeta.

Sadilna jama naj bo dovolj široka in globoka – če je bila sadika v loncu, to pomeni približno trikratna širino in dvakratno globino lonca. Na dno dodamo gnojilo, bogato s fosforjem in kalijem. Obvezna oprema pa sta še močan oporni kol in mreža proti voluharju.

FOTO: Shutterstock

Vreme ostaja nepredvidljivo

V zadnjih letih so jeseni vse toplejše, a tudi bolj nepredvidljive. »Dolge, tople jeseni omogočajo vzgojo številnih vrtnin, ki smo jih včasih sejali spomladi. V tem času imamo lahko vrt poln kapusnic, solatnic, špinačnic in celo pozno dozorelih plodovk,« pravi Husić. Vendar dodaja, da se moramo kljub temu prilagajati vremenskim razmeram. Spremljanje dolgoročnih napovedi je zato nujno, saj so lahko razlike med posameznimi leti precejšnje. Jesen, ki se hitro prevesi v zimo, ne dopušča napak.

Med najpogostejšimi težavami jesenskega vrtnarjenja sogovornik navede nepravočasno sajenje in nepremišljeno gnojenje. Vrtičkarji pogosto posežejo po preveč dušičnih gnojilih, ki v tem letnem času niso najprimernejša, saj spodbujajo čezmerno rast nadzemnih delov na račun korenin.

FOTO: Paul Maguire Shutterstock

Jesenski vrt zahteva znanje

Jesenska zasaditev je smiselna poteza za vsakogar, ki želi podaljšati sezono pridelave, izkoristiti naravne danosti in zmanjšati stroške pridelave v toplejših mesecih. Vse več vrtičkarjev prepoznava, da se delo na vrtu v tem času ne končuje, ampak se odpira nova sezona – tišja, a nič manj bogata.

Pri tem so ključni dobro načrtovanje, prilagajanje vremenskim razmeram ter uporaba kakovostnih sadik in gnojil. Jesen ni več le priprava na zimo, temveč tudi priložnost za rast in bogat pridelek.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.