Izredni vremenski dogodki bodo naša stalnica tudi v prihodnje.FOTO: Shutterstock
Posledice suše v Prekmurju FOTO: Jože Pojbič
Kmetijske površine so vse bolj na udaru zaradi podnebnih sprememb. FOTO: Getty Images
O tem, kakšno škodo puščajo vremenske nevšečnosti v kmetijstvu in kako se na spremembe prilagoditi, smo se pogovarjali z agrometeorologinjo na Agenciji za okolje RS (Arso) Andrejo Sušnik. Uvodoma nam je predstavila podatke iz poročila, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – ti namreč jasno kažejo, da so izredni vremenski dogodki vse pogostejši in tudi intenzivnejši, poleg tega si celo v eni sezoni kaskadno sledijo (2017, 2022).
»Tudi zaporedje sezon z izrednimi dogodki iz ene v drugo vegetacijsko obdobje je značilnost zadnjih let. Na primer leta 2022 smo imeli sušo, leta 2023 poplave, prej dve zaporedni leti 2016 in 2017 pozebo,« je naštela in dodala, da je zelo problematična tudi velika sezonska in medsezonska variabilnost teh pojavov – na primer leta 2022 smo imeli dolgotrajen padavinski primanjkljaj, veliko kmetijsko in hidrološko sušo, nato pa močne nalive z obiljem dežja. »Ta variabilnost je velika v vseh letnih časih, saj imamo skoraj vsak mesec meteorološke rekorde.«
Temu primerna je tudi gospodarska škoda, ki jo v kmetijstvu povzroči vreme. Največja je v zadnjih desetih letih nastala leta 2022 zaradi suše, ko je, tudi zaradi velikega izpada krme, po podatkih MKGP znašala skoraj 240 milijonov evrov.
Kot kažejo projekcije, bodo izredni vremenski dogodki naša stalnica tudi v prihodnje. Zato je treba to težavo bolje ozavestiti in se na razmere prilagoditi, opozarja sogovornica. V zadnjih treh desetletjih so temperature v Evropi rasle kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, najhitreje od vseh celin na svetu, ugotavlja poročilo Svetovne meteorološke organizacije.
Nove značilnosti našega podnebja, na podlagi ocen, ki jih izdeluje Arso:
»Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, porast je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Projekcije sprememb podnebja v prihodnosti kažejo, da bomo priča ekstremom večjega obsega in jakosti. Ocene podnebnih sprememb, ki jih izvaja Arso, tako že kažejo na nove značilnosti podnebja: na primer tople zime brez snega, suša v vseh letnih časih, poletja z naglimi in obsežnimi sušami ter pogostimi in dolgotrajnimi vročinskimi valovi in močnim izhlapevanjem (kar pomeni nevarnost požarov), večja intenzivnost padavin, poplave …« je nanizala agrometeorologinja.
Najbolj je seveda ogroženo kmetijstvo na prostem, pozeba naredi največ škode v trajnih nasadih, suša pri nenamakanih poljščinah in zelenjavi … »Škoda je sicer odvisna od vrste rastline, faze razvoja, časa in trajanja dogodka, kraja in zemljišča ter oskrbe rastlin pred dogodkom in samega gospodarjenja, na primer tehnologije, in tudi od razmer v širšem evropskem in globalnem prostoru (trgu),« je še povedala.
Toda doslej je bila naša odzivnost na opisano dogajanje precej slaba. Kot pravi sogovornica, ukrepamo šele, ko škoda že nastane. Preventivno delovanje se sicer spodbuja, vendar se premalo izvaja. Ob spremembah, ki se dogajajo, je zato izjemnega pomena ozaveščati in opismenjevati kmete o tem problemu, da se bodo bolj zavedali in razumeli, kako se prilagoditi. »Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki podnebne spremembe najbolj in najhitreje občuti. Npr. toča lahko pridelovalcu jabolk v nekaj minutah uniči celoten nasad. Skrbi vzbuja starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, pa tudi pomanjkljivo upoštevanje novih dognanj o podnebju in podnebnih sprememb v kmetijski politiki ter premalo prenosa znanja v prakso,« je opozorila.
Za izboljšanje prenosa znanja in novih dognanj bi po njenem med drugim potrebovali številne inovacije na področju napovedovanja neurij in opozarjanja nanje, podrobnejše ocene podnebnih sprememb, boljše upoštevanje in hitrejše implementiranje novih dognanj v meteorologiji, predvsem pa intenzivno ozaveščanje na vseh ravneh v kmetijstvu – od vil do vilic. Med drugim bodo kmetje slej ko prej morali sprejeti prilagoditvene ukrepe, kot so denimo spremembe pridelovalnih koledarjev, bolj učinkovito izvajanje zaščitnih ukrepov, izbiranje drugih sort in primernejših leg za pridelavo, gradnja rastlinjakov in tako naprej.
Kmetijstvo je temelj vsake družbe, saj zagotavlja hrano, delovna mesta in prispeva k gospodarski stabilnosti. V času, ko se kmetje soočajo z vse večjimi izzivi, od podnebnih sprememb do tržnih nihanj, postajajo kmetijska zavarovanja ključni instrument za ohranjanje vzdržnosti in razvoja kmetijske panoge.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Kmetijske novice
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
