Za postavitev nekaterih kmetijskih objektov potrebujemo gradbeno dovoljenje. FOTO: Jure Eržen
Ali potrebujemo za postavitev rastlinjaka gradbeno dovoljenje, je odvisno od njegove velikosti. FOTO: Špela Ankele
Manjši kozolci sodijo med enostavne gradnje. FOTO: Primož Hieng
Uvodoma naj zapišemo, da za majhen rastlinjak (na primer iz specializirane trgovine), v katerem boste posadili peteršilj ali katero drugo začimbo, čez poletje pa bo v njem zorel paradižnik, vsaj po našem vedenju posebnih dovoljenj ne potrebujete. Drugače je, če je rastlinjak večjih mer. Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč letos spomladi objavilo pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov, ki določa vsebine in oblike projektne ter druge dokumentacije za gradnjo zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov. Med ključnimi novostmi so pravila pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in imenovanju nadzornika pri gradnji nezahtevnih objektov ter prijava gradnje enostavnega objekta na občini.
Gradnja enostavnega objekta ne zahteva gradbenega dovoljenja, zahteva pa prijavo gradnje na občini.
Kot je razvidno iz pravilnika, recimo vsi, ki se bodo sami lotili gradnje nezahtevnega objekta, potrebujejo gradbeno dovoljenje, ne pa tudi projektne dokumentacije. Prav tako so dolžni imenovati nadzornika. To imenovanje ni potrebno, če bodo za gradnjo najeli izvajalca. Dodajmo še, da je treba najmanj osem dni pred začetkom del vložiti prijavo začetka gradnje.
Sama dokumentacija za izdano gradbeno dovoljenje mora med drugim vsebovati opis vplivov gradnje (hrup, prašenje, osvetlitev) na neposredno okolico in opis vplivov na okolico. Sestavni del dokumentacije so tudi skice, ki so v že pripravljeno mrežo lahko vrisane z roko, prikazovati pa morajo tloris, značilni prerez in pogled na oblikovanje terena.
Pri enostavnih objektih gradbeno dovoljenje ni potrebno, pač pa je potrebna prijava gradnje občini. Vanjo moramo vpisati naziv gradnje, zunanje mere objekta, bruto tlorisno površino in odmike od sosednjih zemljišč.
Primeri enostavnih objektov:
nadstrešek s površino največ 30 m2 in višino največ 3,5 m
mala komunalna čistilna naprava do 50 PE
rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3
zajetje, vrtina ali vodnjak z globino do 30 m
enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m
zbiralnik za kapnico, če je njegova prostornina do 30 m3
čebelnjak, če je njegova bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3 m
kašča z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m
kozolec z dolžino največ 30 m in višino največ 6 m
senik z bruto površino največ 30 m2 in višino največ 6 m
Kako ločimo med nezahtevno in enostavno gradnjo? Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, se stavba s površino do vključno 20 kvadratnih metrov, višine štiri metre in globine en meter, pri kateri se za njeno izgradnjo ne izvede nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot dva metra, razvršča med enostavne objekte, za katero se ne zahteva gradbeno dovoljenje. »Mora pa biti skladna s prostorskimi izvedbenimi akti, pridobljena morajo biti tudi soglasja in druga dovoljenja, če so predpisana z drugimi predpisi, npr. kulturnovarstveno soglasje. Po vzpostavitvi eGraditve bo za gradnjo teh objektov treba prijaviti začetek gradnje,« še dodajo na ministrstvu.
Primeri nezahtevnih objektov:
drvarnica z bruto površino največ 12 m2 in višino največ 3 m
garaža z bruto površino največ 30 m2 in višino največ 3,5 m
uta oziroma senčnica z bruto površino največ 15 m2 in višino največ 3 m
bazen, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m
enoetažna pritlična lopa z bruto površino največ 15 m2 in višino največ 4 m
nepretočna greznica, če je njena prostornina do 50 m3
pretočna greznica, če je njena prostornina do 20 m3
ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m
škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m
kozolec s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec z višino najvišje točke objekta največ 6 m
kmečka lopa z bruto površino največ 30 m2 in višino največ 5 m
skedenj ali senik z bruto površino največ 150 m2 in višino največ 6 m
»Stavba s površino do vključno 100 kvadratnih metrov, višine šest metrov in globine dveh metrov, pri kateri se za njeno izgradnjo ne izvede nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot dva metra, se razvršča med nezahtevne objekte, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. Osem dni prej je treba prijaviti začetek gradnje, v kateri se navede imenovani nadzornik. Imenovanje nadzornika je obvezno, če gradnje ne izvaja izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajalca kot gospodarski subjekt, npr. pri gradnji v lastni režiji,« še dodajo na ministrstvu.
* Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
