Zveri, kot sta volk in medved, so že od nekdaj del slovenskega prostora, z njimi pa se srečujejo tudi rejci, ki svoje živali pasejo na območjih njune razširjenosti. Konfliktom se ni mogoče povsem izogniti, mogoče pa je zmanjšati njihovo število in predvsem preprečiti, da bi veliki plenilci prišli do pašnih živali.
Projekt Varna paša
Prav iskanju praktičnih rešitev je namenjen projekt LIFE Varna paša, ki ga Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skupaj s projektnimi partnerji, med katerimi so tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, izvaja v tesnem sodelovanju s kmeti. Projekt bo ob koncu letošnjega leta na polovici trajanja, številne aktivnosti pa so že dobro zaživele na terenu.
»Preventiva je tista, ki zagotavlja, da ne nastaja škoda,« poudarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Pri svojem delu zato posebno pozornost namenjajo ukrepom, ki jih je mogoče prilagoditi posamezni kmetiji in načinu reje.
Gozdna pedagogika v okviru projekta Varna paša FOTO: ZGS
Visoka ograja je prva obrambna linija
Dosedanje izkušnje kažejo, da so med najbolj učinkovitimi ukrepi visoke elektromreže. Pri rejcih, ki uporabljajo mreže, visoke vsaj 145 centimetrov, so se po podatkih zavoda škode zmanjšale za skoraj 90 odstotkov.
»Naše izkušnje kažejo, da so za preprečevanje škod najbolj učinkovite visoke elektromreže višine vsaj 145 cm,« pravijo na zavodu. Pri tem priporočajo najmanj 5000 voltov napetosti, saj je namen električnega impulza predvsem ustvariti odpor do približevanja ograji.
Varovanje goveda z ogrado iz visokih elektromrež FOTO: Tomaž Berce
Učinkovitost pa je odvisna od tega, kako dobro je sistem vzdrževan. Mreže je treba pravilno postaviti, jih redno pregledovati in prestavljati, posebno pozornost pa nameniti tudi temu, da je čreda ponoči na varnem. Za rejca to pomeni dodatno delo, vendar rezultati kažejo, da ima dosledna zaščita pomemben učinek.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je kombinacija različnih ukrepov lahko še bolj uspešna. V projektu zato poleg elektromrež preizkušajo tudi druge načine varovanja in nove tehnologije, katerih učinkovitost še preverjajo.
Na planino s pastirjem
Zanimiva možnost so tudi prizadevanja za ponovno uvedbo paše s stalno navzočnostjo pastirja. Zavod sodeluje z agrarno skupnostjo Krasji vrh v Zgornjem Posočju, kjer vzpostavljajo možnosti, da bo čreda pred plenilci varna ob prisotnosti pastirja. Podobno sodelovanje pripravljajo še z eno planino.
Radovedne živali FOTO: Miran Krapež
»Takšen način paše je zahteven in je zanj potrebna ustrezna organizacija dela, vendar je prisotnost človeka eden od tradicionalnih načinov varovanja čred,« pravijo strokovnjaki ZGS in dodajajo, da je prav povezovanje različnih ukrepov po mnenju stroke pomembno za dolgoročno zmanjševanje škode.
Pastirski pes zahteva precej več kot pašnik
Med tradicionalne načine varovanja pašnih živali pred zvermi spadajo tudi pastirski psi. V okviru projekta so do zdaj razdelili 18 mladih psov, ki se že uvajajo v nova okolja. Pri tem je pomembno, da rejec pozna posebnosti njihovega dela. Za učinkovito varovanje so potrebni vsaj trije psi, ki delujejo kot trop. Njihova naloga ni spopad s plenilcem, temveč njegovo odganjanje s pašnika. V Sloveniji so pastirski psi praviloma na ograjenih pašnikih, tako da je prva obrambna linija še vedno električna ograja.
Kraški ovčarji so že od nekdaj pomagali pastirjem pri varovanju črede. FOTO: Matej Družnik
»Ena najpogostejših zmot je namreč, da je dovolj, da je pes na pašniku,« opozarjajo strokovnjaki ZGS. Pes mora biti pravilno vzgojen in navezan na čredo, ki jo varuje. Uvajanje lahko traja več let, zato je takšen način zaščite primeren za rejce, ki so pripravljeni na dolgotrajno delo s psi.
Rejci si med seboj pomagajo z izkušnjami
Pri zaščiti pred velikimi zvermi je pomembna tudi izmenjava praktičnega znanja. V projektu so zato vzpostavili mrežo desetih kmetij dobrih praks, razpršenih po območjih, kjer živijo velike zveri. Na teh kmetijah pripravljajo dneve odprtih vrat in tematske oglede, na katerih lahko drugi rejci vidijo, kako so posamezne rešitve izvedene v praksi. Zanimanje za takšne dogodke je po navedbah zavoda veliko in narašča tudi iz tujine.
Medvedka z dvema mladičema FOTO: Janez Papež
»Najbolj se namreč obnese prenos znanja in izkušenj od rejca do rejca, saj je to znanje iz prve roke,« poudarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Projektni partnerji so rejcem doslej razdelili več kot 50 kompletov za varovanje drobnice, na voljo pa imajo tudi interventne komplete, s katerimi lahko po napadu pomagajo pri ponovni vzpostavitvi zaščite.
Zaživel je tudi program Sodelujem – varujem, v okviru katerega prostovoljci pomagajo rejcem pri postavitvi ustreznega varovanja. Letos so tako pomagali več kmetijam, tudi v alpskem svetu.
Ogrožene niso samo pašne živali
Velike zveri niso nevarne samo za živino. Medved lahko povzroča škodo tudi na čebelnjakih, zato so v okviru projekta čebelarjem razdelili več kot 80 kompletov za njihovo zaščito. Pri tem ima pomembno vlogo Čebelarska zveza Slovenije, ki je vzpostavila sistem izposoje zaščitne opreme za čebelarje, ki čebele občasno prevažajo na območja, kjer je razširjen medved. V sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo je vzpostavljen tudi sistem obveščanja čebelarjev o pojavljanju medveda na območju. Takšna rešitev je zlasti uporabna za čebelarje, ki se z njim ne srečujejo ves čas, temveč svoje čebele prestavljajo med različnimi območji.
Ograjen čebelnjak FOTO: Bozovičar
Začne se pri šibki točki
Projekt LIFE Varna paša ni namenjen samo neposrednemu delu z rejci. Pomemben del aktivnosti je tudi izobraževanje. V okviru gozdne pedagogike so do zdaj dosegli več kot 500 otrok in mladostnikov ter vključili več kot 200 učiteljev. Sodelujejo tudi z lovci, ki izobražujejo mlade.
Medvedom zadiši tudi med FOTO: Miran Krapež
Poseben cilj je uvajanje vsebin o sobivanju z velikimi zvermi v izobraževalne programe za bodoče strokovne kadre. Z osmimi šolskimi centri in dvema gimnazijama pripravljajo usmeritve za vključitev teh vsebin v učne načrte, pri čemer sodelujejo tudi s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Zajeta so področja gozdarstva, kmetijstva in naravovarstva, pa tudi veterinarstvo.
Dolgoročno bo po mnenju stroke za uspešno sobivanje potrebna kombinacija različnih ukrepov. Preventiva zmanjšuje možnost škode, pomembno pa je tudi upravljanje populacij velikih zveri.
Za posameznega rejca je prvi korak vendarle precej konkreten. Pregledati mora svoj sistem zaščite in ugotoviti, kje bi ga lahko izboljšal. »Priporočilo je torej, da vsak rejec pri svojem sistemu poišče šibke točke in jih nadgradi, da bo bolj učinkovit ob morebitnem obisku plenilcev,« svetujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Varna paša je zato predvsem vprašanje dobre priprave. Ustrezna ograja, pravilna uporaba opreme, primerno usposobljeni psi, pomoč človeka tam, kjer je potrebna, in izmenjava izkušenj lahko pomembno zmanjšajo tveganje. Cilj je omogočiti varno gospodarjenje z živino tudi tam, kjer so zveri sestavni del prostora.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.
