Predstavitvena informacija | KMETIJSKE NOVICE

Zemlja naj si pozimi odpočije. Namesto delu na vrtu se raje posvetimo pripravi semen

V zimskem času si mora zemlja, na kateri bomo v spomladanskih mesecih spet sejali in sadili nov pridelek, odpočiti, oddahniti. Ne glede na snežno odejo, ki smo jo dočakali v prejšnjih dneh, so pri nas zime vse bolj mile, zemlja pa tako ne dobi pravega počitka.

Pod snežno odejo si bo zemlja odpočila. FOTO: Depositphotos

Š. R.

23. 1. 2024 | 12:15

4:26

A+A-

Sneg in mraz sta v zadnjih letih, z izjemo visoko ležečih krajev, pri nas postala skorajda že redkost. Toda naš vrt in zemlja zimo potrebujeta! V tem času se namreč tam ne dogaja nič in ravno to je najbolj pomembno, pravi kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. »Pozimi zemlja z vsemi živimi bitji počiva. Tako kot vsi potrebuje počitek tudi ona. Če kar koli delamo, hodimo po mokri ali zamrznjeni zemlji, mehansko uničujemo njeno strukturo in povzročamo zbijanje, sesedanje, vetrno in vodno erozijo. Nastane lahko zemljišče, ki je neprimerno okolje za korenine vrtnin.«

Zemlja si bo torej spočila le, če jo bomo pustili na miru. Naša sogovornica zapoveduje, da do sredine februarja (izjema je seveda Primorska) ne delamo ničesar, ne gnojimo, ne prekopavamo ali pripravljamo, prav tako ne hodimo po zemlji. Zelo pa bi zemlji koristili, če bi jeseni posejali rastline za ozelenitev čez zimo in jih pustili na gredicah. »Namesto delu na vrtu se tako pozimi raje posvetimo pripravi semen, po potrebi naredimo kalilni test, pripravimo načrt setev in sajenja za leto 2024, poskrbimo za dober, širok kolobar in se izobražujemo. Tudi za orodje je treba poskrbeti zdaj, ne pa, ko ga že potrebujemo. Februarja počasi in zelo potrpežljivo začnemo vzgajati sadike, lahko tudi sejemo in sadimo prve vrtnine, če bo vreme ustrezalo in zemlja ne bo premokra ali celo zamrznjena.«

Ne hodimo po mokri ali zamrznjeni zemlji, saj mehansko uničujemo njeno strukturo. FOTO: Víctor Suárez Naranjo/Getty Images

Škodljivci in plevel

Toda v milih zimah zemlja nima več počitka, ki bi ga potrebovala. Z višjimi temperaturami se lahko prehitro prebudijo mikroorganizmi, ki so najbolj pomembni za zdravo in živo prst, a lahko v času, ko se temperatura še nenehno spreminja, hitro tudi propadejo. Poleg tega gredo mlačne zime na roko škodljivcem, saj ti brez težav prezimijo. Enako velja za plevel, ki se ga je posledično treba spomladi lotiti s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Nikar ne hitite

Za zdaj še vedno veljajo stari datumi setev in sajenja, pravi Pušenjakova. Prvo sonce naj nas ne zvabi takoj k delu na vrtu. »Lahko pa vzgajamo in kupujemo sadike in smo z njimi vedno zgodnejši od direktnih setev. Tudi kaljenje semena na toplem je popolnoma nekaj drugega kakor tisto na prostem. Svojo nepotrpežljivost si lahko potešimo predvsem z delom v rastlinjaku in vzgojo sadik,« je še dodala.

Zimska rez le v lepem vremenu

Med zimske aktivnosti na obdelovalnih površinah pa spada obrezovanje sadnega drevja. »Z zimsko rezjo uravnavamo razmerje med bujnostjo rasti in rodnostjo drevesa. Pri tem naredimo rez tako, da imamo pravo razmerje med starim in mladim lesom. Puščamo rodne brste na mladem lesu in izrezujemo star les. Bolj zgodaj ko režemo, bolj bujno drevo odžene,« svetuje vrtnarski strokovnjak Vanes Husić. Rez je treba načrtovati tudi glede na vremenske razmere. »Pazimo, da v času rezi ne zmrzuje in so drevesa popolnoma suha. Prav tako ne sme deževati ali snežiti vsaj tri dni po rezi. Priporočam uporabo cepilne smole, ki dobro zapre rano. Tako preprečimo pokanje lesa pri nizkih temperaturah in vdor mikroorganizmov pri visokih.« Zimska rez je sicer primerna za vse sadno drevje. Bolj zgodaj v sezoni se posvetimo pečkarjem (jablane, hruške, naši …), nato koščičarjem (češnje, slive, breskve …) in na koncu porežemo še kaki. »Vedno pa rez prilagodimo vremenu, saj je delo v soncu najbolj prijetno,« pravi Husić.

Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.