Mlada, a uspešna znamka vin Erneic ima več kot 200 let stare korenine, navdih zanjo pa je bil praded Leopold Leban, ki je, kot že generacije pred njim, prideloval vino in sanjal o vinogradu s hišo na sedanji lokaciji, a mu je prezgodnja smrt to preprečila. »Pradedovo vizijo je uresničil šele njegov vnuk, moj stric Edi Leban, ki je leta 1988 tu posadil prve trte,« nam začetke družinskega vinarstva Erneic razloži naš gostitelj Primož Lojk, ki zadnjih 15 let skupaj s stricem in družinskimi člani skrbi, da sladki grozdi postanejo žlahtna kapljica.
Družina vidi prihodnost v ohranjanju butične pridelave in postopnem razvoju – načrtujejo tudi pridelavo penine in obnovo starega vinograda z malvazijo. FOTO: Vina Erneic
Sprva odprto, danes ustekleničeno vino
Kot izvemo, je Primožev stric Edi večino pridelanega grozdja prodajal vipavski vinski kleti, nekaj malega pa je sam predelal v vino, ki ga je prodajal na kmetiji kot odprto vino. Tudi ko se je v zgodbo Erneičevih vključil Primož s svojo družino, so še nekaj let prodajali predvsem odprto vino. Ker pa so ga tako prijatelji kot poznavalci vedno bolj hvalili, je leta 2019 padla odločitev, da ga začnejo stekleničiti. Sprva je bilo steklenic bolj malo in so še vedno stavili na prodajo odprtega vina na domačiji, a je njihov delež z leti vztrajno rasel.
Butična pridelava
Družina obdeluje dva hektara lastnih vinogradov, ki obdajajo njihov dom. Na sončni legi uspevajo rebula, malvazija, beli pinot, chardonnay, cabernet sauvignon in merlot. Njihova letna pridelava znaša med 12.000 in 14.000 litri vina, kar jih uvršča med butične vinarje.
Gostom pripravijo okusne degustacije. FOTO: Vina Erneic
»Posebnost naše kleti je cuvée Poldo, poimenovan po pradedu Leopoldu, ki simbolično združuje družinsko zgodovino in predanost vinogradništvu,« pravi Primož in doda, da so njihova vina pretežno sveža, suha, a imajo v kleti tudi rdeče vino, ki najmanj dve leti dozoreva v hrastovih sodih. Iz pogovora z Erneičevimi smo začutili, da trte ne dojemajo kot surovino, ampak z njo živijo, kar se nazadnje pozna tudi pri končnem izdelku.
Stavijo na osebni stik
Družina večino vina proda doma, v svoji kleti, kjer obiskovalci lahko doživijo vino skozi degustacije in osebno zgodbo. Poleg tega sodelujejo z nekaterimi vinotekami in restavracijami, svojo prepoznavnost pa krepijo tudi z objavami na družbenih omrežjih: »Po naših izkušnjah sta še vedno priporočilo od ust do ust in neposredni stik s kupci tista, ki imata največji učinek na prodajo in rast naše blagovne znamke Erneic, ki smo jo začeli razvijati s prvimi steklenicami vina.« Kot še doda sogovornik, je že od začetka jasno, da želijo z imenom in zgodbo poudariti družinske korenine in spoštovanje do prednikov.
Za delo poprime tudi najmlajša generacija. FOTO: Vina Erneic
Medtem ko nam razlaga zasnovo njihovega novega zaščitnega znaka, ki iz imena družine in vinske vitice umetelno ustvarja vinski odpirač, izvemo, da načrtujejo, da bi v prihodnje nekatera vina poimenovali kar po družinskih članih in tako dodatno potrdili njihove družinske vrednote. In ko že govorimo o družini: Primožu in ženi v vinogradu in pri degustacijah že vrsto let aktivno pomagata sinova, na katera oče in stric Edi prenašata dragoceno vinogradniško znanje.
Agrin šampion
Vina Erneic so v zadnjih letih že večkrat prepričala ocenjevalce na sejmu Agra in tako je bilo tudi letos, ko so za beli pinot prejeli naziv šampion, kar je vinogradniški družini iz Ozeljana dalo dodatno potrditev, da so na pravi poti.
Letos so se prijavili tudi na natečaj Podjetniško vino, ki ga je razpisala Območna obrtno-podjetniška zbornica Nove Gorice. Njihov chardonnay je prepričal ocenjevalce in osvojil omenjeni naziv, kar med drugim pomeni, da je postal protokolarno darilo OOZ Nova Gorica. »Ne gre le za priznanje kakovosti, temveč za dodatno motivacijo, osebno potrditev in nov zagon,« je obe priznanji komentiral Primož.
FOTO: Vina Erneic
Načrti za prihodnost
Družina vidi prihodnost v ohranjanju butične pridelave in postopnem razvoju – načrtujejo tudi pridelavo penine in obnovo starega vinograda z malvazijo. Količin ne bodo bistveno povečevali, saj želijo vinograd in klet ohraniti v okvirih, v katerih delo še vedno ostaja družinsko in osebno. »Kako se bo zgodba razvijala naprej, bosta deloma odločala tudi sinova, ki sta že aktivno vključena v delo. Cilj pa je nedvomno ohranjati odprtost in podpirati sodelovanje med vinarji,« sklene Primož Lojk.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.
