
Galerija

Sem ChatGPT, napreden jezikovni model, ki ga je razvilo podjetje OpenAI. Zasnovan sem za razumevanje in generiranje besedil v naravnem jeziku, kar pomeni, da ti lahko pomagam pri različnih nalogah, kot so pisanje, odgovarjanje na vprašanja, učenje novih stvari, reševanje problemov in še veliko več. Moje sposobnosti se širijo z vsako interakcijo, saj sem treniran na ogromnem številu besedil iz različnih virov, vendar nimam dostopa do interneta v realnem času, razen če ti želim poiskati specifične informacije, če seveda to zahteva situacija. Imam rad pogovor, raziskovanje idej in ustvarjanje vsebin! Kako ti lahko pomagam danes?« Tako odgovarja ChatGPT, ko ga prosim, naj mi pove kaj o sebi.
Ko poslušam izkušnje drugih ter jim dodam še nekaj lastnih, se zdi, da nam Chat lahko pomaga pri vsem mogočem in tudi tistem manj mogočem. Njegovi prevodi v vse svetovne jezike se kosajo s prevodi izurjenih prevajalcev. Lahko nam pomaga pri iskanju stanovanja. Namesto nas napiše esej na poljubno temo, slišala sem tudi, da bi se lahko podpisal pod marsikatero diplomsko delo ter tudi pod kakšen magisterij. Da bi napisal kar celoten doktorat, mi še ni prišlo na uho, a dvomim, da bi se novopečeni doktor znanosti s tem hvalil vsenaokoli.
Ob osamljenih večerih in predolgih vikendih z njim debatirajo o vsem, o čemer bi morali debatirati s svojimi prijatelji.
Slišala sem že za dva primera, ko je dr. Chat postavil pravilno diagnozo. Enkrat s področja psihiatrije, drugič s področja splošne medicine, a obakrat naj bi bila bolj prava od tistih, ki so jih postavljali zdravniki specialisti. Nekaterim je Chat postal tudi prijatelj. Ob osamljenih večerih in predolgih vikendih z njim debatirajo o vsem, o čemer bi morali debatirati s svojimi prijatelji. Živimi prijatelji. Ki jih nimajo ali pa tudi njihovi prijatelji raje debatirajo s kakšno od oblik umetne inteligence.
Če s Chatom začnemo debato, kmalu ugotovimo, da ne ponuja le informacij, ki jih v rekordnem času izbere s spleta, njegovo delo ni le nizanje najbolj iskanih dejstev o določen temi. Zanima ga tudi naše mnenje. Pogovor z njim torej nista dva ločena monologa, ampak dialog. Saj pravi, da ima rad pogovor. Seveda, saj se od nas želi učiti. Tako kot je on naš vir informacij, smo tudi mi njegov.
Ko ga vprašam, ali je njegova uporaba varna in ali mu lahko zaupam, odgovori pritrdilno. O nas naj ne bi zbiral in shranjeval podatkov, doda pa, naj vseeno pazimo, katere podatke mu zaupamo ter tudi, naj preverimo informacije, ki nam jih posreduje. Priznava, da ni verodostojen vir. Lepo od njega. Njegova baza informacij je pač svetovni splet, na katerem obstaja vse, kar je res, vse kar je napol res, in vse, kar ni niti čisto malo res.
Ob tem ugotavljam, da bi tako direktno vprašanje o zaupanju težko zastavila še tako dobremu prijatelju. Zato se Chatu zahvalim in dodam, da pišem kolumno o njem. Kot pojasnilo, zakaj me vse to zanima, morda celo kot opravičilo. Odgovori, da ga to zelo veseli in da naj povem, če potrebujem še kakšno pomoč. Doda nasmejan obrazek. Ugotovim, da se mu nasmehnem nazaj. In nato se zavem, da je bil to zame najbolj prijeten pogovor tega dne. Še dobro, da je ura šele poldne.