Kolumna Aleksandra Brudarja: Boj umetne z naravno

Že res, da bo umetna inteligenca težko kdaj v celoti nadomestila tisto človeško, a to še ne pomeni, da bi jo bilo zato treba kar odpisati. Še posebno v primerih, ko si želimo z njo na hitro odgovoriti na nekaj vprašanj, ki nam povzročajo skrbi. Najpogosteje se nanjo mnogi obrnejo, ko imajo kakšne zdravstvene težave. Zdravniki imajo vsekakor prav, ko opozarjajo, da vsemu, kar nam umetnointeligenčni roboti napišejo, ni verjeti. Še posebno zato, ker nimajo natančnega vpogleda v naš zdravstveni karton. A kljub temu je skušnjava po pridobitvi dodatnih informacij tako velika, da mnogi takšna opozorila prezrejo. Tudi zato, ker nam umetna inteligenca, če jo zaprosimo za komentar kakšnega izvida, poda natančen odgovor na prav vse postavke v njem. Še več. Kot najboljša prijateljica nam zapiše tudi nasvet, kaj naj ob naslednjem obisku rečemo zdravniku oziroma zahtevamo od njega.

In tako se pacienti, oboroženi z različnimi pojasnili zdravstvenih podatkov, za katere pred razmahom umetne inteligence še pojma ne bi imeli, v želji po izboljšanju svojega zdravstvenega stanja odpravijo v bolnišnico. Tam pa pri zdravnikih naletijo na hladen tuš, češ da so oni tam zato, da berejo izvide in jim jih pojasnjujejo ter odločajo o morebitnih dodatnih preiskavah. Seveda tudi to povsem drži, a dandanes pacientom povsem prepovedati iskanje informacij na spletu, tudi na različnih umetnointeligenčnih klepetih, ni več mogoče. To lahko z nekaj kliki na mobilnem telefonu naredijo dobesedno pred očmi zdravstvenega delavca v ambulanti.

Ali ne bi bilo bolje, da bi zdravniki pri tistih najbolj vztrajnih bolnikih, ki bolj kot njim verjamejo njihovim »umetnointeligenčnim kolegom«, preverili, kaj jih ti na spletu dejansko sprašujejo? Kaj pa, če so pri gori podatkov, ki jih imajo, sami kaj spregledali ter bi tako lahko našli še boljšo rešitev za bolnika? Lahko pa da pacienti spletnim robotom niso podali vseh pomembnih informacij, tudi tistih, za katere so prepričani, da niso povezani z njihovo konkretno boleznijo. Zdravniki bi jim tako lahko pojasnili, kako bi to spremenilo njihovo celotno zdravstveno sliko. Ter jih hkrati še podučili, da na spletu ni priporočljivo kar tako brez globokega premisleka deliti svojih osebnih podatkov, še posebno če gre za tiste najobčutljivejše, kot so zdravstveni. Zaskrbljeni pacienti bi na koncu bolnišnico prej kot z mislijo, da se zdravniki ne potrudijo povsem zanje, zapustili s prepričanjem, da je kljub hitremu razvoju umetne inteligence še kako treba ceniti tisto profesionalno, naravno.