Kolumna Aleksandra Brudarja: Varuj sebe in druge

Kaj lahko sam naredim za boljšo prometno varnost? Na to vprašanje bi si moral prav vsak udeleženec v prometu, od voznika avtomobila, tovornjaka, e-skiroja, kolesarja in ne nazadnje tudi pešca, odgovoriti vedno, ko bi se odpravil na cesto. Če kaj drži, je, da tam zagotovo skoraj nikoli nisi sam. Zato je ključno, da ves čas skrbimo ne samo za lastno varnost, ampak tudi za varnost vseh ostalih.

Za tragedijo na cestah je lahko včasih dovolj že majhna nepozornost posameznega udeleženca v prometu. Zato tudi ni prav nobenega zagotovila, da nesreče ne bi mogel povzročiti še tako previden in izkušen voznik.

Z razmahom e-skirojev in ob splošnem navdušenju nad kolesarjenjem se, kot kažejo statistike, povečuje število nesreč s tovrstnimi udeleženci v prometu. Kako hitro se te lahko zgodijo, lahko kaj hitro ugotovite, če se vsaj enkrat zapeljete po središčih večjih slovenskih mest. Včasih se zdi, kot da so kolesarji in e-skiroisti prepričani o tem, da se jim prav nič ne more zgoditi. Še več. Da so za njihovo varnost izključno odgovorni le vozniki avtomobilov.

Slednji, kar se tiče prometne varnosti, seveda vsekakor nosijo svoj del odgovornosti. Še posebno ob neupoštevanju omejitev glede hitrosti ali ob vožnji pod vplivom alkohola. Ko pa zaostaja še primerna infrastruktura, postane povsem logično, da med vsemi naštetimi udeleženci v prometu prihaja do kritičnih bližnjih srečanj.

In če k vsemu dodamo še hitrejši tempo življenja in pomanjkanje empatije drug do drugega, potem se nam lahko ne piše nič dobrega. Še posebno če bo v državnem zboru šel skozi tudi zakon o osebni rabi konoplje, ki bi lahko potencialno povečal število voznikov, ki bi vozili še pod vplivom THC. Navsezadnje je ključna prav prometna kultura, s katero pa se Slovenci ne moremo hvaliti. Da je ta izredno nizka, so se večinsko strinjali tudi udeleženci posebne raziskave, ki so jo naredili na AMZS.

Zato bo še toliko bolj pomemben poostren policijski nadzor nad spoštovanjem prometnih predpisov. A četudi to, ob še tako dobro dobro pripravljenih preventivnih akcijah, ne bo dovolj, se zastavlja vprašanje, kakšno orožje potem sploh še ostane zakonodajalcu? Zgolj le še višje zagrožene kazni. Pa ne samo denarne, ampak tudi zaporne.